Uklonjene Valonije OFF

Po štirih letih od sprožitve preiskave glede kršenja protimonopolne zakonodaje ruskega plinskega giganta Gazprom se zadeva počasi približuje epilogu. Evropska komisija od Gazproma zahteva, da ta umakne prepoved čezmejne prodaje plina iz svojih pogodb z evropskimi distributerji plina, zagotovi tržne cene ter da ne vsiljuje svojih pravil podjetjem, ki upravljajo s plinsko infrastrukturo. Rezultate preiskave proti Gazpromu pojasni evropska komisarka za konkurenco Margarethe Vestager:

izjava

Gazprom naj bi v kratkem dokončal svoj predlog poravnave in pogojev, pod katerimi naj bi posloval. V primeru, da bi še naprej kršil evropsko konkurenčno zakonodajo, pa ga lahko doleti kazen v višini 10 odstotkov prihodkov.

Velika Britanija bo v vzhodni Evropi namestila največ vojakov po hladni vojni. V Romunijo bo poslala svoje lovce, v Estonijo pa pošiljajo 800 vojakov. Svoje sile bosta bližje Rusiji prestavili tudi Francija in Danska. Države članice severnoatlantskega zavezništva nameravjo povečati svojo vojaško prisotnost v Litvi, Latviji in Estoniji, kjer je podobno kot v Ukrajini velik odstotek rusko govorečega prebivalstva. Zunanji ministri držav članic zveze NATO prav danes zasedajo v Bruslju. Tema zasedanja je podpora operaciji Sophia v Sredozemlju in obramba pred kibernetskimi napadi.

Rusija je umaknila prošnjo za postanek njenega vojaškega ladjevja v španski enklavi Ceuta v Severni Afriki. Rusko ladjevje je na poti na jugovzhod Sredozemlja, od kjer bo najverjetneje sodelovalo pri posredovanju v Siriji. Španija se je po nameri, da bi rusko ladjevje oskrbela z gorivom, znašla pod pritiski zveze NATO. Špansko zagato je z umikom prošnje rešila Rusija sama. Rusija je medtem napovedala, da bo okrepila svojo baltsko floto. Okrepitev prihaja kot odgovor na krepitev sil zveze NATO v vzhodni Evropi. V začetku tedna je odjeknila vest, da bodo ZDA na Norveškem nastanile 330 marincev.

Vrh EU-Kanada, ki se je imel zgoditi danes v Bruslju in na katerem bi delegaciji podpisali sporazum CETA, je odpovedan. Kanadska delegacija pod vodstvom ministrice za trgovino Chrystie Freeland je še vedno pripravljena na podpis sporazuma, če se bo zato odločila EU. Intenzivno prepričevanje belgijske vlade in regionalnih oblasti se je začelo danes ob deseti uri …

… in obrodilo sadove. Regionalne vlade v Belgiji bodo tako do petka ob polnoči opravile vse potrebne formalnosti. Valonija naj bi bila zadovoljna z zagotovili zaščite lokalnega kmetijstva. Več o sporazumu lahko izveste tudi v mnenjih različnih strokovnjakov, ki so dostopna na naši spletni strani pod zavihkom Politika/CETA.

Temnejša usoda pa čaka sporazum Ščit zasebnosti med Evropsko unijo in ZDA, ki ureja izvoz in varovanje osebnih podatkov. Več o njem izveste v Kultivatorju Evropski zasebnostni ščit, ki je dostopen na naši spletni strani. Organizacija Digital Rights iz Irske je na Evropsko sodišče vložila tožbo proti Evropski komisiji zaradi podpisa sporazuma. Še pred podpisom je bilo namreč jasno, da zakonodaja ZDA in njihove vohunske aktivnosti niso skladne z zakonodajo Evropske unije. ZDA ne dosegajo stopnje varovanja osebnih podatkov, da bi bil izvoz teh dovoljen glede na evropsko zakonodajo, je pa vrednost trga osebnih podatkov dovolj velika, da se Evropski uniji splača malce pogledati skozi prste. Letno se namreč na izvozu in nesorazmerno manjšem uvozu osebnih podatkov obrne 230 milijard dolarjev.

Evropska komisija je opustila namen regulacije najvišje določene količine domnevno kancerogene kemikalije akrilamid v hrani. Gre za snov, ki se v hrani pojavi pri toplotni obdelavi, večja količina pa se pojavi, ko je toplotna obdelava prekomerna. Pojavlja se v čipsu, žitaricah za zajtrk, instant kavi, nahaja pa se tudi v hrani za dojenčke, prepečencu in biskvitih. Kot razkriva interna komunikacija med Evropsko komisijo in organizacijo Food and Drink Europe, ki zastopa ekonomske interese prehrambene industrije, je bil po njihovi pritožbi v novem predlogu regulacije člen o akrilamidu umaknjen.

Druga notranja korespondenca pa je pricurljala iz Svetovne zdravstvene organizacije, krajše WHO, natančneje njenega oddelka za rakasta obolenja. Ta razkriva, da je oddelek od raziskovalcev zahteval, da ne izdajo svojih raziskav o kancerogenosti herbicida glifosat, kljub temu, da je bil leta 2015 za njihovo razkritje vložen zahtevek na podlagi zakona o informacijah javnega značaja v Združenih državah Amerike. Zdravstvena organizacija s svojimi zahtevami ni bila uspešna in objava rezultatov je lani dvignila veliko prahu o svetovno najbolj koriščanemu zatiralcu plevela.

Hrvaško zunanje ministrstvo bo po naročilu vlade s članicami Evropske unije in Evropsko komisijo začelo s pogajanji o zaščiti hrvaških interesov v Jadranskem morju. Slednja predvideva tudi oblikovanje hrvaškega gospodarskega pasu v Jadranskem morju, pogajanja pa naj bi bila zaključena v roku leta dni. Na podlagi pogovorov se bo hrvaška vlada odločila, na kakšen način bo zaščitila hrvaške interese na Jadranu. Oblikovanje gospodarskega pasu je bila sicer tudi ena od predvolilnih zahtev liste Most, HDZ-jeve vnovične vladne partnerice, njegovo vzpostavitev pa bi posegla tudi v nerešena mejna vpršanja, ki jih ima Hrvaška s sosedami.