Vladnih zadev OFF

Nemška vlada je oblikovala prvi osnutek zakona o priseljevanju, ki cilja na zadovoljevanje potreb nemškega trga kvalificirane delovne sile. Predlog bi med drugim odpravil uredbo, po kateri se lahko prebivalci držav izven EU v Nemčiji zaposlijo samo, če ni državljana Nemčije ali EU, ki bi to delo lahko opravljal. Prav tako nova uredba ne bi bila omejena samo na sektorje gospodarstva, kjer je prisotno akutno pomanjkanje kvalificirane delovne sile. To bi pomenilo, da bi se lahko vsakdo s priznano kvalifikacijo in pogodbo o zaposlitvi preselil v Nemčijo. Na osnutek so že letele kritike, ki so prevpraševale njegovo izvedljivost z vidika birokracije, izpostavljeni pa so bili tudi potencialni družbeni in ideološki učinki takšne vladne poteze.

Romunski predsednik Klaus Iohannis je danes zavrnil nekatere ministrske kandidate, ki jih je predlagala vlada pod vodstvom socialnih demokratov. Ta je v ponedeljek namreč izglasovala ukrep za prestrukturiranje dosedanjih vladnih funkcij in ministrstev. Vladajoča socialdemokratska stranka in predvsem njen predsednik Liviu Dragnea se soočata s številnimi obtožbami korupcije. Dragnea zato ne more opravljati premierske funkcije in vlado vodi zgolj preko vodenja stranke. Spremenili so se nekateri ključni člani kabineta, vključno s podpredsednikom vlade in ministrom za razvoj Paulom Stanescujem, ki je bil odstranjen iz vlade, potem ko je vodil uporniško frakcijo, ki je poskusila odstraniti Dragneaja. Ministrska kandidata, ki ju je predsednik zavrnil, sta nekdanja ministrica za delo Lia-Olguta Vasilescu, ki je bila predlagana na mesto ministrice za transport, ter Ilan Laufer, ki je bil predlagan za ministra za regionalni razvoj.

Izvoljeni mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador je med svojim mandatom v parlamentarni opoziciji zagovarjal demilitarizacijo boja proti organiziranemu kriminalu ter vrnitev mehiške vojske iz mest v oporišča. Včeraj, manj kot dva tedna, preden bo tudi uradno prevzel predsedniško funkcijo, pa so zakonodajalci iz njegove stranke predlagali, da vojska do nadaljnjega ostane v ospredju boja proti kartelom. Prav tako so predlagali oblikovanje nacionalne garde, ki bi vojsko in policijo združila pod enotno vojaško hierarhizirano poveljstvo. Ob tem na Obradorja letijo kritike, da s prioritiziranjem vojske nad programi, ki bi okrepili policijo, zgolj nadaljuje neuspešno strategijo svojih predhodnikov. Mehiška vojska je v boj proti kartelom vpletena od leta 2006, kar je kot začasen ukrep, dokler naloge ne bi mogla prevzeti policija sama, odredil takratni predsednik Felipe Calderon.

Poljska vladajoča stranka Zakon in pravičnost je parlamentu predstavila predlog zakona, ki bi razveljavil julija sprejeto znižanje starosti za upokojitev vrhovnih sodnikov. 23 predčasno upokojenih sodnikov, ki predstavljajo okoli tretjino vseh vrhovnih sodnikov, se bo tako vrnilo na delovna mesta. Predlog sledi razsodbi Sodišča Evropske unije, ki vladajoči stranki odreja suspendiranje načrtovane pravosodne reforme. Glavni razlog za to razsodbo je prepričanje, da stranka Zakon in pravičnost želi z reformo na mesta predčasno upokojenih vrhovnih sodnikov nastaviti sebi lojalne kadre.

V Bosni in Hercegovini svoj mandat začenja novo tričlansko predsedstvo. Sestavljajo ga Milorad Dodik kot predsednik Republike Srpske, Željko Komšić kot hrvaški in Šefik Džaferović kot bošnjaški član predsedstva. Več o tem, kakšni izzivi so pred njimi, lahko slišite v današnjem OFFsajdu ob 17. uri.

Sindikati zasebnega sektorja so za 5. december napovedali protestni shod pred sedežem delodajalskih združenj. Za to so se po besedah predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidije Jerkič odločili, potem ko so nekateri delodajalci zaradi napovedanega dviga minimalne plače zagrozili z odpovedjo kolektivnih pogodb. Pri tem sindikati poudarjajo, da plače delavcev v zasebnem sektorju ne sledijo gospodarski rasti. Svobodne sindikate bodo podprli tudi sindikati konfederacije Pergam, ki predstavlja tudi sindikate javnega sektorja, ki včeraj z vlado niso dosegli sporazuma o zvišanju plač. Pergam zato razmišlja, da bodo protestni shod organizirali tudi pred vlado. Sindikat zaposlenih v šolstvu in vzgoji in dva zdravstvena sindikata so sporazum z vlado parafirali danes.

Poslanci so se sestali na izredni seji, kjer razpravljajo o sprejetju mednarodnega dogovora Združenih narodov o migracijah, ki bo podpisan prihodnji mesec v Marakešu. Poslanci opozicije, ki so tudi predlagali izredno sejo parlamenta, sporazumu ostro nasprotujejo. Vodja SDS Janez Janša je ob tem napovedal vložitev zahteve za posvetovalni referendum. Opozicija vladi očita, da je postopek potrjevanja neustaven, saj je vlada sporazum sprejela, ne da bi se pred tem posvetovala s parlamentom. O tako imenovani marakeški deklaraciji je že prejšnji teden razpravljal parlamentarni odbor za zunanje zadeve. Takrat predlog poslancev strank SDS, NSi in SNS, da naj državni zbor vladi priporoči, da v institucijah Evropske unije in Združenih narodov spodbuja iskanje rešitev za odpravljanje vzrokov migracij, ni bil sprejet, tako da danes glasovanja o teh predlogih ne bo.