Volilni Off

Danes je pester dan za volilne rezultate. Tako so se v nedeljo odvile parlamentarne volitve v Ukrajini in Tuniziji ter predsedniške v Urugvaju in Braziliji. Začnimo z nam najbližjo Ukrajino, kjer je po neuradnih rezultatih zmagala stranka Petra Porošenka s približno 23 odstotkov glasov. Drugo mesto je zasedla Ljudska fronta sedanjega premierja Arsenija Jacenjuka, tretje pa tudi k zahodu usmerjena stranka Samopomoč, in sicer s skoraj 13 in pol odstotkov. Ostali kandidatki za koalicijo sta še Radikalna stranka Oleha Lyaška in Očetnjava Julije Timošenko, ki se je v parlament prerinila skozi šivankino uho s 5,6 odstotkov glasov. V opoziciji bo manjkala Komunistična partija, ki ni prestopila parlamentarnega praga, bo pa njeno mesto nadomestil Opozicijski blok, ki se prav tako nagiba na vzhod, z desetimi odstotki glasov.

V ukrajinskem parlamentu je 450 stolčkov, a za stranke je rezerviranih le polovico. Drugo polovico zasedejo predstavniki lokalnih oblasti. Ukrajinski poslanci vseh stolčkov v parlamentu ne bodo zasedli. Prazni bodo krimski stolčki in tisti, ki bi pripadli predstavnikom območij, ki jih nadzorujejo uporniki, kar skupaj znese 27 stolic. Volilna udeležba je bila sicer izredno nizka, le 52-odstotna, kar je šest odstotkov manj kot na volitvah leta 2012. Zaupanja ljudstva ob vzemanju zahodnih posojil in izvrševanj pogojev za njihovo pridobitev tako nova vlada ne bo imela.

V Tuniziji so se po arabski pomladi 2011 ob odstranitvi koruptivnega avtokrata Bena Alija, ki sedaj z ženo in tremi otroki živi v Savdski Arabiji, odvile prve docela demokratične parlamentarne volitve. Okrog osemdeset mest bo tako v 217-članskem tunizijskem parlamentu zasedla sekularna liberalna stranka Nidaa Tounes, medtem ko jih bo prvouvrščena na parlamentarnih volitvah 2011, zmerno islamistična Ennahda manj kot 70. Njena vlada je v lanskem letu sicer razpadla zaradi umorov dveh opozicijskih voditeljev - Mohameda Brahmija in Chokrija Belaida, a je Tunizija s sprejetjem nove ustave uspela ohraniti mir in demokracijo. Čez en mesec se obetajo še predsedniške volitve, ki bi lahko tudi vplivale na sestavo koalicije. O politični sceni v državi, v kateri se je prva vnela iskra arabske pomladi, bomo še poročali.

Na južnoameriški celini pa predsedniške volitve. V Braziliji je v drugo, a tokrat za las, slavila bivša marksistična gverilska borka Dilma Rousseff in med podporniki vzbudila rajanje in petje. Z 51,6 odstotkov je premagala podjetno naravnanega Aécia Nevesa, na čigar rezultat so vplivale korupcijske afere. Rousseffova je sicer znižala gini index, ki zajema statistične kazalce o razporeditvi premoženja med državljani, torej razmerje med revnimi in bogatimi za nekaj točk, a Brazilija še vedno ostaja država z velikim razponom med družbenimi razredi. Udeležba volitev je v Braziliji obvezna, a kljub temu se na voliščih ni zglasilo 29 milijonov ljudi. Zakon jih je spoštovalo 143 milijonov.

Prva država, ki je legalizirala marihuano, utegne svojo odločitev preklicati. V drugi krog predsedniških volitev sta se uvrstila Tabare Vazquez, kandidat široke fronte, ki ga je podprl tudi trenutni predsednik Jose Mujica, in Luis Lacalle Pou iz Narodne stranke. Slednji je že napovedal, da bo prenovil zakon o legalizaciji neindustrijske konoplje, prvi pa je v svojem prvem predsedniškem mandatu uvedel protikadilski zakon. Drugi krog volitev bo tridesetega novembra, s prednostjo pa v novo kampanjo vstopa Vazquez, saj je osvojil okrog 45 odstotkov glasov, medtem ko jih je Pou nekaj nad trideset. Upajmo, da bo novi predsednik nadaljeval dediščino progresivnih reform Mujice, v katero spadajo še pravica do splava in uspešen boj z revščino.

Še ena ne-volilna. Izraelska vlada je odobrila gradnjo 1000 novih stanovanj v vzhodnem delu Jeruzalema, hkrati pa tudi dosegla napredek pri gradnji nekaterih infrastrukturnih projektov na zahodnem bregu. Izraelski premier Benjamin Natenjahu opozarja, da bodo nove ceste lahko uporabljali tudi Palestinci. Izraelska vlada trdi, da so območja novogradenj znotraj izraelskih ozemelj, s čimer pa se mednarodna skupnost in Palestinci ne strinjajo. Palestinci opozarjajo, da novogradnje ne bodo pripomogle k reševanju sporov, sploh ne v času, ko se v vzhodnem Jeruzalemu vsakodnevno odvijajo protesti.

Protesti pa se odvijajo tudi v madžarski Budimpešti proti napovedanemu internetnemu davku. Vlada ga namerava vpeljati kot podaljšek telekomunikacijskega zakona, saj vse več telekomunikacijskega prenosa poteka po novem medmrežnem mediju, zaradi česar Madžarska pobere manj davka. Po novem zakonu bi bilo treba za vsak gigabajt prenosa plačati okrog pol evra, čemur je pred ministrstvom za ekonomijo protestiralo več tisoč ljudi. Opozarjali so, da bo nov davek najbolj prizadel nižji sloj ljudi, bolj razgreti pa so v stavbo ministrstva metali mobilne telefone in računalniško opremo.

V Portorožu pa se je začel simpozij o ohranjanju sredozemskih habitatnih tipov. Več o dogodku nam pove Robert Turk, vodja piranske območne enote za varovanje narave.

Izjava je dosegljiva v posnteku

Ukrepi proti regresiji stanja so zelo različni in se jih ne da strniti, vseeno pa bi se lahko več doseglo z meddržavnim sodelovanjem, nadaljuje Turk.

Izjava je dosegljiva v posnteku