Volilni OFF

Nekdanji bančnik in član Opus dei Guillermo Lasso je z 52 odstotki glasov po večini preštetih glasovnic postal naslednji ekvadorski predsednik. Premagal je levo usmerjenega ekonomista Andreasa Arauza, ki je sicer zmagal v prvem krogu volitev. Lasso bo nasledil ekonomijo, šibko zaradi nizkih cen nafte ter pod vplivi varčevalnih reform. Te je v zameno za 6,5 milijardni finančni paket pomoči Mednarodnega denarnega sklada sklenil dosedanji predsednik Lenin Moreno, ki tokrat ni ponovno kandidiral. Med pandemijo je pol milijona  prebivalcev te 17 milijonske države izgubilo službo, tretjina pa je padla pod prag revščine. Več o rezultatih volitev v OFFsajdu ob petih. 

Volitve so potekale tudi v sosednjem Peruju, kjer prvi neuradni rezultati kažejo na zmago levičarskega kandidata Pedra Castilla, a je hkrati tudi jasno, da bo zmagovalca dal šele drugi krog. Več jutri. 

Ostajamo volilni. Večina kirgizistanskih volivcev je na referendumu odobrila povečanje pristojnosti predsedniku države. Po podatkih državne volilne komisije je po 75 odstotkih preštetih glasovnic 79 odstotkov volivcev podprlo ustavni amandma o prerazporeditvi moči od parlamenta k predsedniku države. Predsednik bo tako lahko namesto parlamenta imenoval sodnike ter vodje varnostnih sil. Poleg tega se bo za 25 odstotkov zmanjšalo število parlamentarnih poslancev. 

Reformo je predlagal Sadri Japarov, potem ko je oktobra 2020 postal predsednik. Njegov namen je, z reformo stabilizirati državo, ki ki redno odstavlja predsednike z nasilnimi protesti. Nazadnje se je to zgodilo prav lani, ko je Japarov najprej pristal v zaporu zaradi sodelovanja pri ugrabitvi lokalnega guvernerja, ki je bila del protesta, nakar so ga iz zapora osvobodili njegovi privrženci. Japarov je spodbudil proteste, zaradi katerih je tedanji predsednik Sooronbaj Jeenbekov odstopil, nato pa je sam postal začasni predsednik. Januarja 2021 je močno zmagal na predsedniških volitvah. O novi ustavi je glasovalo dobrih 30 odstotkov prebivalstva, ravno dovolj, da je izid referenduma ustavno zavezujoč. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi je obsodila kratek predreferendumski čas razprave o novi ustavi tako znotraj parlamenta kot v javnosti. 

Iranski parlament je z veliko večino kazensko ovadil predsednika države Hasana Rohanija. Navedli so zgolj, da ga ovajajo, ker ni želel podpisati sprejetih zakonov. Predsednik namreč ni podpisal nekaj zakonov, ki podpirajo odpravo jedrskega sporazuma ter še večjo neodvisnost glede upravljanja jedrske energije z razlago, da bi ti zakoni škodovali zunanjepolitičnim interesom. Združene države Amerike so namreč pod Bidnovo vlado nedavno začele pogajanja o ponovni vstopitvi v sporazum, iz katerega so uradno izstopile leta 2018. Rohani podpira iransko spoštovanje sporazuma v zameno za ameriški ponovni pristop k sporazumu in odpravo ekonomskih sankcij. Konzervativni poslanci, ki so februarja prevzeli parlamentarno večino, nasprotujejo obnovitvi sporazuma, zaradi česar so Rohanija že večkrat pozvali k odstopu. 

To niso bile edine jedrske preglavice Rohanija ob koncu tega tedna. Iranska agencija za jedrsko energijo je oznanila, da za začasno prekinitev dovoda elektrike na jedrskem objektu v Natancu, kjer po novem pospešeno bogatijo uran, krivi “protijedrski terorizem”. Bogatenje urana je sicer v nasprotju z jedrskim sporazumom iz leta 2015. Zunanji minister Mohammad Javad Zarif je za okvaro okrivil Izrael. Ta je, kot pravi tudi Zarif, vendarle izjavil, da želi preprečiti odpravo ameriških sankcij nad Iranom, o katerih se ZDA in Iran sedaj pogajata. Zunanji minister je napovedal, da se bodo ta pogajanja nadaljevala. Izraelska vlada obtožbe neposredno ni komentirala, je pa dovolila necenzurirano pokrivanje dogodka, četudi nekateri izraelski mediji odgovornost za odklop elektrike v Natancu pripisujejo Mosadu. 

Nemški konzervativni stranki Nemški krščanski demokrati ter njihova bavarska strankaska sestra Krščansko socialna unija sta pred jesenskimi splošnimi volitvami kakor ponavadi v procesu izbire skupnega kandidata za kanclerski položaj. Vendar sta tokrat za spremembo vsaka stranka predlagala svojega kandidata. Predsedstvo stranke CDU, torej nemških krščanskih demokratov, je podprlo kandidaturo predsednika stranke Armina Lascheta. Predsednik CSU, Markus Söder, je prav tako izrazil željo po kanclerskem položaju, a le v primeru široke podpore obeh strank, ki jo bo sedaj začel iskati. Odločitev stranke CDU sicer še ni dokončna, četudi je bila podpora predsedstva CDU Laschetu soglasna. CDU namreč želi, da to vprašanje Laschet in Soder razrešita med seboj. Izbrani kandidat bo na septembrskih volitvah poskušal nadomestiti Angelo Merkel, ki se po 16 letih umika iz zvezne kanclerije. 

Madžarski medijski svet je radijsko frekvenco neodvisnega medija Klubradio dodelil radiu Spirit FM. Spirit FM pripada skupini medijev ATV, katerih lastnica je evangeličanska mega cerkev, ki ne skriva podpore premieru Viktorju Orbanu. Frekvenco so dobili kljub temu, da je pravni postopek, v katerem Klubradio izpodbija upravičenost odvzema frekvence, še v teku. Klubradio je frekvenco izgubil, ko jim medijski svet februarja ni podaljšal licence za oddajanje, domnevno zaradi kršitev medijskega zakona. Potezo so takrat številni, tudi Evropska komisija in Državna zveza novinarjev Madžarske, obsodili, saj je Klubradio “edini javni medij, katerega vsebina ni pod vladnim nadzorom”. 

Na 102. dan brez financiranja s strani slovenske vlade je Slovenska tiskovna agencija vladi omogočila dostop do vseh poslovnih knjig in spisov agencije. Vlada tega sicer nikoli ni zahtevala, ampak je dopise na STA pošiljal Urad vlade za komuniciranje, kar je direktor STA Bojan Veselinovič ponovno označil za protipravno in hkrati vlado pozval, naj odloči, komu in na kakšen način bo omogočen dostop do želene dokumentacije. Veselinovič je še zapisal, da se je za predajo dokumentacije odločil zaradi finančnega izčrpavanja STA in posledično socialne ogroženosti zaposlenih, ki, kot pravi “niso moj ujetnik, ampak bodo žrtev ravnanja vlade, ki kljub jasno določenim zakonskim obveznostim ne plačuje opravljene javne službe STA in jo na pragu 30-letnice peha v propad".