Voronenkoff

Predsednik Belorusije Aleksander Lukašenko je javnosti obelodanil, da so aretirali 20 oboroženih borcev, ki so 25. marca domnevno nameravali strmoglaviti vlado. 25. marca beloruska opozicija sicer z množičnimi shodi obeležuje Dan svobode, za takrat pa je napovedan naslednji protest proti vladnemu dekretu, po katerem naj bi morali tisti, ki delajo manj kot 6 mesecev na leto, plačati poseben davek v višini okoli 230 evrov. Nemire v zadnjih časih naj bi, sledeč Lukašenku, financirale zahodne organizacije. Poleg teh dvajsetih je bilo od začetka marca zaradi protestiranja obravnavanih tudi več kot 100 ljudi, ki so dobili do 15 dni zapora ali finančne kazni. Kdaj in zakaj so se dogajali protesti, pojasni Valentin Stefanovič, pravnik pri raziskovalnem centru za človekove pravice Viasna.

Izjava

V največjem ukrajinskem skladišču orožja v regiji Kharkov na vzhodu države se je zgodaj zjutraj zgodilo več eksplozij. V skladišču naj bi bilo shranjenih več kot 138 tisoč ton streliva in raket, tanki in artilerijsko orožje. Iz okolice je bilo evakuiranih več kot 20 tisoč ljudi, za zdaj pa ni poročil o mrtvih. Ukrajinska vlada trdi, da gre za sabotažo Rusije ali separatistov.

V Kijevu je tudi bil ustreljen in ubit Denis Voronenkov, bivši ruski poslanec komunistične stranke. Voronenkov se je v Ukrajino preselil prejšnje leto zaradi domnevnega preganjanja s strani ruskih varnostnih služb. Po preselitvi je bil velik kritik priključitve Krima Rusiji leta 2014 - čeprav je takrat glasoval za priključitev. Bil je tudi priča v sodnem postopku zaradi državne izdaje proti bivšemu ukrajinskemu proruskemu predsedniku Viktorju Janukoviču.

Selimo se na južno hemisfero. Spodnji dom brazilskega parlamenta je sprejel zakon, ki bo dovoljeval podjetjem, da najamejo zunanjega izvajalca za katerokoli delo, prav tako pa podaljšuje najdaljšo dovoljeno dobo za začasne pogodbe o zaposlitvi iz 3 na 9 mesecev. Vlada predsednika Michela Temerja trdi, da bo zakon ustvaril nova delovna mesta in izvlekel Brazilijo iz recesije, drugačnega mnenja pa so sindikati, ki so zakonu že ves čas nasprotovali. Svarijo, da bo zakon povečal prekarnost zaposlenih in število nezaposlenih.

V Braziliji so tudi odložili odločitev o potencialni zamrznitvi proračuna ali dvigu davkov, to bodo sprejeli po razsodbah sodišča v bližnji prihodnosti, ki jim lahko prinese nekaj dohodkov. Brazilski finančni minister je izjavil, da je dvig davkov nadvse verjeten, kar bi še povečalo nepopularnost predsednika Temerja. Ta sicer trenutno poskuša dobiti podporo v kongresu za finančne reze v programe socialne pomoči.

Slovenski blok

Vlada je sprejela spremembo uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, s katero je konopljo razvrstila iz prve v drugo skupino prepovedanih drog. S tem je zdaj omogočena uporaba kanabisa v medicinske namene, ki jo bodo bolniki lahko dobili na zdravniški recept. Pridelava in predelava konoplje v medicinske namene ostaja prepovedana, so se pa na ministrstvu za zdravje že lotili sprememb zakona, ki bi to omogočile.

Vlada je tudi potrdila predlog novele stanovanjskega zakona. Ta izenačuje upravičence do subvencije v neprofitnih in tržnih stanovanjih. To je storila zaradi lanske soglasne odločitve ustavnega sodišča, da je Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ iz leta 2015 kršil načelo enakosti. Zakon namreč ljudem v tržnih stanovanjih ni omogočal, da bi se potegovali za subvencijo tudi za neprofitni del najemnine, tako pa so bili v neenakem položaju s tistimi v neprofitnih stanovanjih. Novela stanovanjskega zakona tudi omogoča javnim stanovanjskim skladom dodatne zadolžitve za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Prav tako pa bo po novem možno preverjanje upravičenosti do neprofitne najemnine tudi za tiste, ki so najemno razmerje sklenili pred letom 2003, kar sledi odločitvi ustavnega sodišča izpred dveh dni.

Državni zbor je potrdil vse štiri kandidate za nove ustavne sodnike, in sicer Mateja Accetta, Rajka Kneza, Klemna Jakliča in Marijana Pavčnika. Za novega generalnega tožilca so potrdili tudi Draga Šketo, ki bo nasledil Zvonka Fišerja.