Vstopov in izstopov OFF

V Nemčiji so prepovedali nemško vejo neonacistične organizacije Combat 18. Za številom 18 stojita začetnici imena in priimka Adolfa Hitlerja. Notranji minister Horst Seehofer je ukazal racije na domovih članov organizacije v šestih zveznih državah, v katerih je policija zasegla mobilne telefone, računalnike ter desničarske ekstremistične simbole in propagandni material. Pozivi k prepovedi organizacije se stopnjujejo od umora Walterja Lübckeja, lokalnega politika v državi Hesse in člana vladajoče Krščanske demokratske unije. Lübckeja je lanskega junija umoril Stephan Ernst, ki ga povezujejo s skupino Combat 18. Umor je že priznal, kot razlog pa naj bi navedel Lübckejevo zavzemanje za begunce. Organizacija Combat 18 je bila ustanovljena v Združenem kraljestvu v zgodnjih 90-ih letih kot militantno krilo Britanske nacionalne stranke.

Predstavniški dom britanskega parlamenta je pri zadnjem branju spet potrdil zakon o izstopu Združenega kraljestva iz EU, ki ga čaka še kraljičin podpis in potem glasovanje v evropskem parlamentu. Spodnji dom je zavrnil pet amandmajev, ki jih je na zakon vložila lordska zbornica, v kateri Konservativna stranka nima večine. Eden od amandmajev, ki jih je poslanska zbornica zavrnila, je vključeval avtomatsko podelitev pravice prebivanja v Kraljestvu državljanom Evropske unije po brexitu. Poslanci so zavrnili tudi amandma, ki bi v kraljestvu zagotovil združitev begunskim otrokom brez spremstva združitev z njihovimi starši. V lordski zbornici so želeli preprečiti tudi pravico ministrov, predvideno v zakonu o izstopu, da po izstopu ne bi upoštevali sodb Evropskega sodišča. Ko je poslanska zbornica spremembe lordov zavrnila, se ti niso odločili za vztrajanje pri svojih zahtevah. Tako je Kraljestvo še korak bližje brexitu 31. januarja, ki pa bo dejansko pomenil le prvo fazo izstopa, ko se bo Združeno Kraljestvo z Evropsko unijo do konca leta šele pogajalo o ureditvi medsebojnih odnosov.

Meddržavno sodišče v Haagu, ki deluje pod okriljem Združenih narodov, je ukazalo vladi Mjanmara, naj izvede nujne ukrepe za zaščito muslimanske manjšine Rohinga. Ker okrog 600 tisoč Rohingejcev v Mjanmaru ostaja v resni nevarnosti genocida s strani vojske, mora vlada sprejeti vse ukrepe v njeni moči, da prepreči vsa dejanja, ki jih prepoveduje Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948. Čez štiri mesece pa mora vlada poročati sodišču. Na Meddržavnem sodišču Mjanmar toži Gambija, ki vladi Aung San Su Či očita kršenje konvencije. Sodišče ni podalo končne razsodbe o zločinih mjanmarske vlade, ampak je naslovilo le zahtevo za začasne ukrepe, ki jo je podala Gambija. Od leta 2017 je muslimanske Rohinge v večinsko budističnem Mjanmaru preganjala vojska, iz države je, predvsem v sosednji Bangladeš, v dveh letih zbežalo več kot 700 tisoč ljudi.

Maroški parlament je s sprejetjem dveh zakonov razširil svojo legalno oblast nad morjem ob obali Zahodne Sahare. Najprej je Maroko razširil območje svojih atlantskih teritorialnih vod tako, da obsegajo tudi morje ob ozemlju Zahodne Sahare, ki jo Maroko sicer okupira, vse do meje z Mavretanijo na jugu. Z drugim zakonom je Maroški parlament ustanovil ekskluzivno gospodarsko območje, ki obsega tako dosedanje atlantske teritorialne vode kot tiste, do katerih zahteva suvereno pravico s prvim zakonom. Medtem ko so bile meje severozahodne Afrike na kopnem dogovorjene med Španijo in Francijo že v začetku 20. stoletja, pomorske meje niso bile določene nikoli. Maroko se je tako o svojem enostranskem legalnem dejanju pripravljen pogovarjati s Španijo. V Atlantskem morju ob Zahodni Sahari Maroko že nekaj let izvaja raziskovalne ekspedicije naftnih nahajališč. Ekspedicije obsoja gibanje za samostojnost Zahodne Sahare Fronta Polisario, ki deluje s podporo Alžirije. Fronta Polisario je v delih Zahodne Afrike, ki jih nadzoruje Maroko, kar je večina ozemlja, prepovedana. Združeni narodi fronto Polisario priznavajo kot legitimnega predstavnika sahravijskega ljudstva, ki ima pravico do samoodločbe.

Izet Rastoder, najbolj poznan kot trgovec z bananami, je kupec letalskih dovoljenj Adrie Airways. Na dražbi je dovoljenja po izklicni ceni 45 tisoč evrov kupila njegova novoustanovljena družba Air Adriatic. Kupec bo moral za uporabo dovoljenj odpraviti neskladja, ki so nastala po preklicu operativne licence in začetku stečajnega postopka. V treh dneh mora kupec podpisati pogodbo, nato bo imel mesec dni časa za plačilo kupnine. Zatem lahko pridobi pravice, ki jih je imela Adria Airways. Javna agencija za nadzor civilnega letalstva je rok za odpravo neskladij podaljšala do konca septembra.

 

V državnem zboru bo danes potekala skupna seja odbora za izobraževanje in odbora za kulturo, na kateri bodo poslanci na zahtevo Levice razpravljali o izselitvi Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz prostorov v Križankah. Ministrstvo za izobraževanje in Mestna občina Ljubljana sta namreč podpisala pismo o nameri, s katerim želita urediti neurejeno pravno stanje nekaterih nepremičnin v njuni solasti - med drugim Križank. Po trditvah ljubljanskega župana Zorana Jankovića je občina z ministrstvom dogovorjena, da bo šola do 1. septembra 2022 zapustila prostore Križank. Za ohranitev srednje šole na obstoječi lokaciji bodo čez slabo uro demonstrirali pred parlamentom. Več o razlogih za shod pove ravnatelj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, Gregor Markelj.

Izjava