Za OFF gre

V Tuniziji danes poteka splošna stavka, ki jo je včeraj napovedal glavni sindikat v državi, to je splošni tunizijski delavski sindikat UGTT. Stavkajoči v državnih službah in v državnih podjetjih želijo opozoriti na zgrešene ekonomske politike tunizijskega predsednika Kaisa Saieda. Saied, ki je lani med drugim ukinil delovanje parlamenta, se je namreč odločil za suspenz dviga plač v javnem sektorju, da bi si država tako lahko zagotovila 4 milijarde dolarjev vredno posojilo Mednarodnega denarnega sklada. Po mnenju stavkovnih voditeljev je zamrznitev dviga plač v času inflacije nesprejemljiva, saj se ljudje komaj prebijajo iz meseca v mesec. V stavki sicer sodeluje tri milijone delavcev, med drugim velika večina transportnega sektorja. UGTT je ena najpomembnejših političnih sil v državi, ki je bila globoko vpeta tudi v demokratizacijo po arabski pomladi leta 2011 in je po tem, ko je bilo delovanje parlamenta suspendirano, najmočnejša opozicija predsednika Saieda.

Nemško zvezno ustavno sodišče je nekdanji dolgoletni kanclerki Angeli Merkel izreklo opomin glede njenih izjav o skrajno desni stranki Alternativa za Nemčijo, krajše AfD. Februarja 2020 so poslanci deželnega parlamenta v Turingiji za premierja izvolili liberalca Thomasa Kemmericha, ki so ga podprli predstavniki lastne stranke, predstavniki tedaj vladajočih krščanskih demokratov in predstavniki AfD-ja. Krščanskodemokratska kanclerka je tedaj dejala, da je izid glasovanja, citiramo »neodpustljiv in ga je treba razveljaviti«. Konec citata. Dejala je še, da je bil to slab dan za demokracijo. V Nemčiji je sicer skrajna desnica izključena iz oblastnih struktur, tedaj pa so deželni krščanski demokrati in AfD očitno delovali usklajeno. Kemmerich je nekaj dni po izjavi Merkel odstopil, desničarska AfD pa se je odločila za tožbo zaradi prestopa meje ob kritiziranju političnih nasprotnikov. Zdaj je torej zvezno ustavno sodišče AfD-ju pritrdilo, saj da je Merkel prekoračila mejo ob kritiziranju političnih nasprotnikov, a kakih močnejših posledic ne bo občutila.

Nemška vlada se je odločila, da bo v okviru mirovne misije Evropske unije svoje soldate ponovno poslala v Bosno in Hercegovino. Za začetek bodo v državo poslali 50 vojakov za eno leto. Iz Bosne se je nemška vojska umaknila leta 2012. Za vrnitev so se odločili zaradi povečanja politične nestabilnosti v državi. To najbolj vidno pooseblja srbski predstavnik v predsedstvu Milorad Dodik s svojimi vedno bolj prisotnimi separatističnimi težnjami, a trenutno potekajoča pogajanja o spremembi volilnega zakon so pokazala, da se politična taktika zaostruje tudi v drugih dveh nacionalističnih političnih blokih. Odločitev o napotitvi potrebuje še potrditev v Bundestagu, kar se bo predvidoma zgodilo še ta mesec. Evropska unija je število vojakov v svoji mirovni misiji močno povečala že kmalu po začetku vojne v Ukrajini z okoli 600 na 1.100.

Na bolj pogumne čase v Bosni in Hercegovini je opominjalo partizansko pokopališče v Mostarju. Nasprotniki boja proti fašizmu so uničili kar vseh 700 spominskih plošč padlim borcem. Spomenik, ki je bil po zasnovi arhitekta Bogdana Bogdanovića postavljen leta 1965, je že dlje časa tarča fašističnih vandalov. Danes so se na obeležju zbrali nekateri občani Mostarja, ki od mestnih oblasti zahtevajo obnovo in boljšo zaščito pokopališča.

Nov somalijski predsednik Hašan Šejk Mohamud je za predsednika vlade imenoval poslanca spodnjega doma parlamenta Hamzaja Abdija Barreja iz zvezne države Jubaland, njegovo imenovanje pa mora potrditi še parlament. 48-letni Barre je tesen zaveznik aktualnega predsednika, član predsednikove stranke Unija za mir in razvoj, sicer pa je pripadnik klana Ogaden. Predsednik države Mohamud, ki je bil na oblasti že med letoma 2012 in 2017, je bil izvoljen na predsedniških volitvah sredi maja, volitve pa so bile večkrat prestavljene. Nekdanjemu predsedniku države Mohamedu Abdulahiju Mohamedu je mandat potekel že februarja lani, a je svoj mandat zaradi nesoglasij v državni volilni komisiji samovoljno podaljšal. Nova najvišja politična predstavnika Somalije tako čaka težko delo, saj v tej vzhodnoafriški državi prihaja do konfliktov med klani, pogosti so napadi islamistične skupine Al Šabab, državo pa pesti huda suša in posledično pomanjkanje ter revščina. Na slabo prehransko situacijo negativno vpliva še vojna v Ukrajini, saj je Somalija pred vojno iz Rusije in Ukrajine uvozila več kot 90 odstotkov pšenice.

Ravno v Ukrajini, natančneje v Kijevu, pa se danes mudijo evropski veliki trije – francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Olaf Scholz in italijanski predsednik vlade Mario Draghi. V Kijev k predsedniku Volodimirju Zelenskemu so se z vlakom iz Poljske odpravili ponoči, s seboj pa nosijo visokoleteče obljube o vojaški pomoči državi. Evropska komisija naj bi sicer v petek Ukrajini izdala pozitivno mnenje za status kandidatke, naslednji teden pa bodo o tem glasovali voditelji držav članic EU na zasedanju Evropskega sveta.

Bolj konkretna je pomoč Kijevu iz Washingtona. Ameriški predsednik je odobril še en paket vojaške pomoči Ukrajini. Ta se financira iz zakona, nedavno potrjenega v kongresu, ki predsedniku daje na razpolago 40 milijard dolarjev za podporo Ukrajini v vojni z Rusijo. Novi paket vključuje predvsem artilerijo, med drugim 18 havbic, 36 tisoč granat zanje, dodatne rakete za že obljubljene raketne sisteme HIMARS in dva kompleta protiladijskih raket Harpoon.

Evropska unija je z Izraelom in Egiptom podpisala memorandum o povečanem izvozu zemeljskega plina v Evropo. Plin bo iz Izraela najprej prišel v Egipt, kjer ga bodo utekočinili in preko obstoječega plinovoda izvozili v Evropo. Memorandum je bil podpisan v Kairu, z njim pa Evropska unija poskuša zmanjšati odvisnost od uvoza ruskega plina. Sprva je bilo načrtovanih pet milijard kubičnih metrov uvoženega plina, po podpisu memoranduma pa se bo ta količina povečala na sedem milijard kubičnih metrov, v prihodnjih letih pa se lahko količina plina še poveča. Sedem milijard kubičnih metrov se glede na uvoz plina iz Rusije zdi kot pljunek v morje – leta 2021 je EU iz Rusije namreč uvozila 155 milijard kubičnih metrov plina, kapaciteta vsakega od dveh plinovodov Severni tok pa je 55 milijard kubičnih metrov. Ta številka je danes sicer nižja, poleg tega pa je Rusija bojda zaradi tehničnih težav motorja ustavila delovanje plinske turbine na Severnem toku. S tem se bo dobava plina zmanjšala za še dodatnih 33 odstotkov. Memorandum je EU z Izraelom in Egiptom sklenila za tri leta z možnostjo podaljšanja.

Novice iz Slovenije

Svet Nacionalnega inštituta za javno zdravje, krajše NIJZ, je na izredni seji za vršilca dolžnosti strokovnega direktorja imenoval epidemiologa Ivana Eržena. Ta je ustanovo vodil med letoma 2014 in 2018, kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja pa tudi za krajši čas v letu 2020, konec aprila tistega leta pa ga je nadomestil aktualni direktor Milan Krek. Eržen se še ni odločil, če bo tudi formalno kandidiral za strokovnega direktorja. Svet zavoda je z nastopom nove vlade doživel prevetritev, saj je vlada zamenjala predstavnike iz svoje kvote. Generalni direktor Milan Krek sicer tarna nad pritiski, ki da jih nad njim izvaja zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan z namenom, da Krek odstopi s položaja. Vlada je na položaj strokovnega direktorja prenesla velik del pristojnosti generalnega direktorja. Krek trenutno preboleva okužbo z novim koronavirusa, čas pa si krajša s pisanjem komentarjev za Portal Plus. Tako je pred kratkim objavil komentar z naslovom »Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!«

Koalicijske stranke – Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica – bodo za predsednico računskega sodišča podprli Jano Ahčin. Ahčin je ena izmed štirih prijavljenih za mesto predsednika Računskega sodišča, po tem ko se je dozdajšnjemu predsedniku Tomažu Veselu iztekel devetletni mandat. Za ponovno kandidaturo se ni odločil. Za mesto viceguvernerja Banke Slovenije pa bodo koalicijski poslanci predlagali Milana M. Cvikla, ki pri Socialnih demokratih vodi strankarski svet za finance, razvoj in kohezijsko politiko. Cvikl ima bogat politični historiat, med drugim je bil v vladi Antona Ropa leta 2004 minister, pristojen za evropske zadeve, v vladi Boruta Pahorja pa je bil generalni sekretar vlade. Na razpis za mesto viceguvernerja so se sicer prijavili štirje kandidati – Cvikla med njimi ni, to pa niti ni potrebno, saj je lahko kandidat za mesto viceguvernerja tudi nekdo, ki se na poziv ni prijavil. Poslanci bodo o kandidatih za predsednico Računskega sodišča in za viceguvernerja Banke Slovenije predvidoma odločali prihodnji teden.

Danes je pred ustavnim sodiščem potekal shod Za otroke gre. Ustavno sodišče ima namreč na dnevnem redu obravnavo za oceno ustavnosti dela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, dela družinskega zakonika in dela zakona o partnerski zvezi. Shoda se je udeležilo okoli 100 ljudi, večinoma je šlo za upokojence, pridružilo pa se jim je tudi nekaj nekdanjih rumenojopičnjakov.