Zalivski Off
Saudova Arabija po treh letih spora ponovno odpira mejo s Katarjem. Danes naj bi podpisali sporazum, ki bo med Savdsko Arabijo in Katarjem znova odprl trgovske in potovalne poti, prvič, odkar je Svet za zalivsko sodelovanje junija 2017 bojkotiral Katar. Kuvajtsko zunanje ministrstvo napoveduje še odprtje zračnega prostora in morske meje. Za odprtje meje ima zasluge Svet za zalivsko sodelovanje, ki je bil pred tem odgovoren za blokado Katarja. Članice sveta Saudova Arabija, Združeni arabski emirati, Bahrajn, Kuvajt, Oman in Katar so junija 2017 prekinili diplomatske in trgovinske zveze s Katarjem. Doho so obtožili podpiranja islamskih skrajnežev in izpostavili njene pretesne stike z Iranom, kar je Katar zanikal. Poskus sprave sledi pritiskom Washingtona, naj države rešijo diplomatsko krizo, in vztrajanju, da je zalivska enotnost potrebna za izolacijo Irana, tekmeca ZDA. V prid bodočemu sodelovanju bodo države na današnjem zasedanju Sveta za zalivsko sodelovanje, tako saudovski prestolonaslednik Mohamed bin Salman, težile k "združitvi in solidarnosti pri soočanju z izzivi regije". To praktično pomeni, da se bodo pogovarjale o skupnih načinih premagovanja učinkov epidemije bolezni COVID-19 in predlogih za oživitev gospodarstev.
Iranska revolucionarna garda je včeraj v Hormuški ožini, skozi katero potuje ena petina vse svetovne nafte, zaradi domnevnega izpuščanja etanola v morje zasegla južnokorejski tanker. Južnokorejsko zunanje ministrstvo zahteva čimprejšnjo izpustitev ladje in posadke, ki pri zajetju ni bila poškodovana. Seul je naznanil, da bo vnaprej dogovorjen obisk namestnika ministra za zunanje zadeve v Teheranu potekal nemoteno in da se bo ta z Iranci pogovarjal o izpustitvi talcev ter odmrznitvi 6 milijard evrov iranskega premoženja v južnokorejskih bankah. Takšna dejanja so že standardna taktika za iransko vlado, ki ob diplomatskih sporih pogosto zadržuje ladje držav nasprotnic, ki prehajajo skozi Hormuško ožino. Napad je del vrste eskalacij med Iranom in Ameriko ter njenimi zaveznicami, v nedeljo pa je poteklo leto dni od atentata na priljubljenega generala Kasema Sulejmanija.
Višje sodišče pakistanske province Pandžab je popolnoma prepovedalo izvajanje testov za preverjanje spolne nedolžnosti ženske kot del preiskave posilstva. Sodišče je pandžabski vladi naročilo tudi uvedbo novih pravil forenzičnih postopkov, ki naj preprečijo takšne načine preverjanja nedotaknjenosti himena. Argument za prepoved pravi, da so takšni testi "invazivni in kršijo žensko pravico do njenega lastnega telesa". Sodnica Ayesha A. Malik trdi, da testi nimajo ne znanstvene ne zdravstvene podlage in so v forenzični obravnavi nepotrebni. Marca in junija 2020 so pakistanski aktivisti za pravice žensk, akademiki, novinarji in poslanec državnega zbora vložili dve peticiji za prepoved testov na pandžabsko sodišče. Preverjanje nedolžnosti se še zmeraj opravlja v vsaj 20 državah po svetu.
Štiristo delavcev podjetja Google je včeraj razkrilo, da so ustanovili sindikat delavcev v Alphabetu, poimenovan po družbi, katerega del je Google. Nastanek sindikata je posledica večmesečnega tajnega sodelovanja z ameriškim sindikatom delavcev v komunikacijah, ki v Severni Ameriki pokriva 700 tisoč delavcev, predvsem v telekomunikacijah in medijih. V Googlu so ustanovili tako imenovan manjšinski sindikat, saj je vanj včlanjen le delček od sicer več sto tisoč zaposlenih v tehnološkem gigantu. Zato bodo morali tudi drugače zagovarjati svoje zahteve: ne s stavkami in pogajanji, temveč z lobiranjem in vplivanjem na javno mnenje. Sindikat se bo ukvarjal predvsem z pritožbami delavcev o neetičnih poslovnih odločitvah ter rasizmu in spolnem nadlegovanju na delovnem mestu.
Vietnamsko Visoko ljudsko sodišče v mestu Hošiminh je tri novinarje, člane Vietnamskega društva neodvisnih novinarjev, ki so bili obtoženi širjenja protidržavne propagande, po pol dneva trajajočem sojenju obsodilo na 11 do 15 let zapora. Novinarji so pisali o kršitvah človekovih pravic in bili kritični do dejanj Kitajske komunistične stranke. Po poročanju Amnesty International je bilo v pričakovanju bližnjega kongresa vladajoče komunistične stranke pridržanih na desetine oporečnikov oblasti, aretacije pa naj bi bile del utišanja nestrinjanja glede občutljivih socialnih vprašanj. Kongres poteka vsakih pet let, na njem pa Vietnamska komunistična partija potrdi nov gospodarski načrt in izbere naslednjega generalnega sekretarja politbiroja, predsednika in premierja.
Študenti v Istanbulu so protestirali zaradi imenovanja Meliha Buluja za rektorja istanbulske Univerze Boğaziçi, ki ga je na funkcijo postavil turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Po spopadih študentov s policijo je ta danes pridržala 17 protestnikov. Protestniki trdijo, da je bilo imenovanje še en primer vmešavanja Erdoğana v izobraževalni sektor ter vse večje politizacije univerzitetnih uprav po državi, saj je Bulu pomemben član vladajoče stranke AKP, med drugim je leta 2015 na njeni listi kandidiral na parlamentarnih volitvah. Erdoğan je prevzel pooblastilo za imenovanje rektorjev po neuspelem državnem udaru leta 2016. Kljub pridržanjem študenti in akademiki za sredo napovedujejo še več protestov, saj želijo zagotoviti akademsko neodvisnost institucije.
Stranke opozicijske Koalicije ustavnega loka so v skupni izjavi napovedale, da bodo konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše vložile 15. januarja. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je po sestanku dodal, da pričakuje 43 poslanskih glasov podpore, ni pa potrdil, da je tudi kandidat za mandatarja. Več je povedal o vztrajanju DeSUS-ovega kmetijskega ministra Jožeta Podgorška, ki ostaja v vladnem kabinetu tudi po izstopu njegove stranke iz vlade. Po besedah Erjavca Podgoršek s tem krši statut stranke, kar bodo obravnavali organi stranke.
OFF so spisali vajenci Selma, Mojca in Srđan s pomočjo Gee.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj