Zmage in koalicije OFF

Grško volilno telo je uresničilo zle slutnje domače in evropske etablirane politike in na čelo države po pričakovanjih izvolilo stranko s pristnim levim programom. Na predčasnih parlamentarnih volitvah je Siriza v skladu s predvolilnimi napovedmi slavila prepričljivo in prejela dobrih 36 odstotkov glasov, oziroma slabih 9 več od poraženke Nove Demokracije, ki je do mednarodne trojke v servilni maniri Grčiji vladala v preteklih letih. Kljub visoki podpori stranki Aleksisa Ciprasa ni uspelo osvojiti absolutne večine v grškem parlamentu, čeprav je nekaj časa kazalo tudi na to.

S 50 dodatnimi poslanskimi sedeži, kolikor jih je Siriza v skladu z grško volilno zakonodajo prejela kot zmagovalka, bo imela stranka nove levice v 300-članskem grškem parlamentu 149 poslancev, kar pomeni, da Ciprasa čaka koalicijsko povezovanje. Zanj se je vodja Sirize očitno uspel dogovoriti ekspresno. Predsednik konservativne stranke Neodvisni Grki, Panos Kamenos, je zjutraj potrdil srečanje s Ciprasom, s katerim sta uspela doseči dogovor o oblikovanju vlade.

Kosovska vlada je zavrnila zahteve opozicije, da zamenja srbskega ministra za etnične skupnosti in povratek Aleksandra Jablanovića. Zamenjavo slednjega je na sobotnih demonstracijah v Prištini, sicer namenjenih Rudniku Trepča, zahtevalo opozicijsko gibanje Samooporedelitev, ki se mu je pridružilo še nekaj sorodnih skupin, tudi združenje mater v vojni pogrešanih oseb. Kosovsko opozicijo je razburila Jablanovićeva primerjava Albancev z divjaki, zaradi katere so zahtevali takojšno reakcijo vlade v Prištini, ki pa jo ta zavrača kot nesprejemljivo. Kot je dejal tiskovni predstavnik kosovske vlade, Arban Abraši, oblasti ne nameravajo nasedati ultimatom ulice, še posebej, če imajo ti izvor v nasilju. Abraši je imel pri tem v mislih sobotno nasilje, ki je sledilo protestom. Del protestnikov, ki so od vlade zahtevali, da Trepčo proglasi za kosovsko javno dobrino, se je spravil na zgradbo kosovske vlade, posredovati je morala tudi policija.  

Brezplodno sestankovanje Varnostnega sveta Združenih narodov na temo ukrajinske krize se nadaljuje z novim srečanjem in z novim poskusom skupne obsodbe zadnjega raketnega napada na mesto Mariupol. 15-članski varnostni svet se je glede zadnjega incidenta v strateško pomembnem Mariupolu, ki zapira pot na Krim, sestal že v soboto, a je sprejetje resolucije, ki bi obsodila napad, v katerem je bilo ubitih najmanj 50 ljudi, z vetom preprečila Rusija.

Podoben scenarij se obeta tudi na nocojšnjem srečanju, čeprav naj bi na njem ukrajinski predsednik Petro Porošenko postregel z novim kvazi dokazom, da za raketnim napadom stojijo proruski uporniki. Preiskava Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi je pred časom sicer pokazala, da so rakete priletele z ozemlja vzhodno od mesta, ki je pod nadzorom ruskih separatistov. Ti so za napad okrivili ukrajinsko vojsko. Na izrednem zasedanju o Ukrajini se bo ob tem sešla tudi komisija Ukrajina-Nato, posvečena novim napetostim na vzhodu Ukrajine. Za natančnejša pojasnila, o čem bo v Bruslju govora, ostaja javnost prikrajšana.

Ob 4. obletnici vstaje v Egiptu, ki je odnesla samodržca Hosnija Mubaraka, so se v Kairu odvili množični protesti. Ti so se, potem ko je množica protestnikov skušala doseči simbolno točko vstaj, trg Tahrir v središču mesta, sprevrgli v nemire. V spopadih, v katerih je policija protestnike skušala razgnati s streli in solzivcem, je bilo ubitih najmanj 19 ljudi. Aretiranih je bilo najmanj 400 ljudi, protesti pa so se odvili tudi v nekaterih drugih egiptovskih mestih. V Aleksandriji naj bi tako policija med spopadi ubila islamskega protestnika.

Manjšinski del sirijske opozicije je v Moskvi začel pogovore o razrešitvi skoraj štiriletnega državnega konflikta v Siriji. V rusko prestolnico je prišlo vsega 25 predstavnikov sirske opozicije, medtem ko se največja opozicijska skupina, Nacionalna koalicija, pogovorov kljub povabilu ni udeležila. Sirska nacionalna koalicija še naprej stoji za stališčem, da morajo kakršnakoli pogajanja potekati pod okriljem Združenih narodov, kljub temu pa je v Moskvo v neformalni vlogi odpotovalo 5 njenih predstavnikov. V imenu sirskih oblasti se bo pogovorov v Moskvi udeležil sirski veleposlanik pri Združenih narodih, Bašar al Džafari. Ruski zunanji minister, Sergej Lavrov, je pred začetkom pogovorov izrazil upanje, da bodo ti, čeprav jih glavna sirska opozicijska skupina bojkotira, pomagali pripeljati do nove mirovne konference o Siriji pod okriljem Združenih narodov.

Sodne oblasti nadaljujejo z izkazovanjem velikega razumevanja novinarske svobode in avtonomije s pregonom novinarjem zaradi domnevne izdaje tajnih podatkov. Po novinarki Dela, Anuški Delić, zoper katero na ljubljanskem sodišču že teče sodni proces, Meti Roglič in Petru Lovšinu z Dnevnika se je tokrat na tapeti tožilstva znašel novinar RTV Slovenije, Erik Valenčič. Specializirano državno tožilstvo Valenčiča uradno sumi, da je v oddaji “Koalicija sovraštva” objavil tajno poročilo Slovenske varnostno-obveščevalne službe o aktivnostih skrajnih skupin v Sloveniji, zaradi česar ga je kot osumljenca povabilo na zaslišanje. Valenčiča, ki pojasnjuje, da je bila v dokumentarcu iz leta 2014 objavljena cenzurirana verzija spornega poročila brez oznake tajnosti, sum in najverjetnejši uradni sodni pregon tožilstva, ki sledi, po eni strani presenečata, po drugi pa tudi ne.

izjava