Čakajoč neprofitni dom
Današnji lokalni OFFsajd se posveča večni temi prestolnice: pomanjkanju neprofitnih stanovanj. Ljubljanski javni stanovanjski sklad je na letošnjem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj podelil 239 neprofitnih stanovanj. Na razpisu je tako neprofitno stanovanje dobilo 11 odstotkov prosilcev, kar je v skladu s povprečjem zadnjih let. Letno sklad namreč povprečno zagotovi 120 neprofitnih stanovanj, za katere se nato vsake dve leti prijavlja tudi do tri tisoč ljubljančanov. Direktor ljubljanskega stanovanjskega sklada Sašo Rink je tako ocenil, da bi Ljubljana za zapolnitev trenutnega primanjkljaja potrebovala še dodatnih štiri tisoč neprofitnih stanovanj, poleg 4100 stanovanjskih enot, ki jih sklad trenutno ima.
Leonida Rijavec Rožanc, podsekretarka za stanovanjske zadeve ljubljanskega stanovanjskega sklada predstavi kako sklad pridobiva nova neprofitna stanovanja in kakšni so načrti za letošnje in naslednja leta.
Poleg novogradenj največji odstotek novih stanovanj predstavljajo stanovanja, ki jih sklad odkupuje s trga. Letos so tako oddali ponudbo za odkup najmanj 30 stanovanj SKUPAJ enega ponudnika po ceni največ 1550 evrov na kvadratni meter. Na ta način želi sklad kupiti 150 novih stanovanj. Sklad preučuje dve takšni ponudbi, a zaenkrat nočejo razkriti ponudnikov ali detajlov njune ponudbe, le da sta obe ponudbi nepopolni. Glede na to, da mora ljubljančan povprečno plačati 2180 evrov za kvadratni meter, je vprašanje ali bo sklad lahko odkupil željenih 150 stanovanj po ceni 1550 evrov na kvadratni meter.
Ljubljanski stanovanjski sklad se sicer financira iz proračuna mestne občine Ljubljana ter lastnih sredstev, torej denarja iz prodaje svojih objektov, ki se jih bolj splača prodati kakor vzdrževati. Po resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu iz leta 2015 bi se moralo število javnih stanovanj vsako leto povečevati, vendar se občinska ali državna sredstva za sklade ne povečujejo. Ta manjkajoča sredstva tako skladi dobivajo s prodajo ali oddajo svojih stanovanj ali parkirnih garaž. Državni republiški stanovanjski sklad preko občin za stanovanjsko politiko tako namenja 0,04 bruto domačega proizvoda, medtem ko je evropsko povprečje štiri odstotke.
Državno in občinsko finačno podporo ljubljanskemu stanovanjskemu skladu komentira Klemen Ploštajnar iz stanovanjske zadruge Zadrugator.
Ljubljanski sklad in drugi skladi pa že leta predlagajo 25 odstotni dvig vrednosti točke za izračun neprofitne najemnine, saj da trenutne neprofitne najemnine ne pokrijejo tekočih stroškov vzdrževanja. Predlog in zakaj so ga predlagali predstavi Leonida Rijavec Rožanc.
Klemen Ploštajner oceni ali bi takšen ukrep bil zadosti učinkovit, kar se tiče priliva sredstev.
Ob popolni uskladitvi z rastjo plač bi tak ukrep pomenil dvig povprečne neprofitne najemnine s trenutnih 182 evrov na 240 evrov na mesec. Združenje stanovanjskih skladov pri Gospodarski zbornici Slovenije je ocenilo, da bi s tem ukrepom slovenski stanovanjski skladi mesečno pridobili milijon evrov, ki bi jih lahko namenili v nova profitna stanovanja.
Ta večkrat predlagani ukrep pa ni pristal v najnovejši noveli stanovanjskega sklada, predvidoma ker bi bil ukrep nepriljubljen pri volilcih. Sta pa v noveli stanovanjskega sklada, ki jo je državni zbor sprejel letošnjega marca dva ukrepa, ki bosta olajšala pridobivanje novih neprofitnih stanovanj. Kot prvo, novela dovoljuje večje zadolževanje sklada pri republiškem stanovanjskem skladu. Po sprejeti noveli se lahko ljubljanski sklad tako dodatno zadolži za 10 odstotkov svojega namenskega premoženja. Novela tudi izenačuje pravico do subvencije za najemnike tržnih in neprofitnih stanovanj. Izenačitev pojasni Rijavec Rožanc.
Novela upošteva tudi marčevsko odločitev ustavnega sodišča, ki je odločilo, da preverjanje premoženjskega stanja najemnikov, ki so pogodbo sklenili pred letom 2003 ni protiustavno. Do sedaj so skladi morali na pet let pregledovati spremebe premoženjskega stanja le najemnikom, ki so pogodbo sklenili po letu 2003. Zdaj bodo upravičenost do neprofitne najemnine pregledovali za vse najemnike. To spremembo in njen vpliv na delo ljubljanskega sklada pojasni Rijavec Rožanc.
Rijavec Rožanc povzame še ukrepe, ki bodo doleteli tiste, za katere bo sklad ugotovil, da so njihovi prihodki ali premoženje v zadnjih 5 letih presegli cenzus za upravičenost do neprofitnega najema.
Pri 7 odstotkih najemnikov, katerih višino premoženja so preverili v zadnjih 5 letih, se je zaradi dviga dohodkov neprofitna najemnina spremenila v tržno. Glede na to, da njihovo premoženje ni bilo preverjeno zadnjih 14 let pa Leonida Rijavec pa pričakuje, da bo ta procent pri najemnikih, ki so pogodbe sklenili pred letom 2003 za nekaj odstotkov višji.
Offsajd zaključujemo s predlogom Srne Mandič iz Fakultete za družbene vede, kako bi poleg večjega financiranja država lahko izboljšala stanovanjsko politiko.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj