Če v sadovnjaku pade drevo, ga kdo sliši?

Na Mestni občini Ljubljana se radi pohvalijo, da prebivalci slovenskega glavnega mesta živijo ne le v najlepšem mestu na svetu, ampak tudi v najbolj zeleni prestolnici v Evropi. Poleg novih prometnih ureditev in poskusov za izboljšanje zraka v mestu k temu nazivu največ prispevajo mestne zelene površine. Slabo polovico največje slovenske mestne občine namreč pokrivajo gozdovi, nekaj več kot 75 odstotkov pa je je pozelenele. Večino teh površin predstavljajo avtohtoni gozdovi, kot so tisti na Rožniku in Grajskem griču.

Poleg avtohtonih gozdov in drugih parkovnih zelenih površin pa so v mestni občini pred kratkim začeli s projektom sajenja mestnih sadovnjakov in vinogradov. Ti predstavljajo nekakšno vez med naravo in človekom, zato so odlična oblika urbanih zelenih površin, pojasni Gorazd Maslo iz odseka za razvoj podeželja na Mestni občini Ljubljana:

izjava

Kot omenjeno, se projekt vse od zasaditve mestnih sadovnjakov sooča z resno grožnjo: namernim uničevanjem dreves in drugimi oblikami vandalizma.

izjava

Kljub policijski preiskavi in javnim pozivom za odkritje storilcev na MOL teh še niso odkrili, ob tem pa Maslo še opozarja.

izjava

Sadovnjaki imajo sicer poleg primarnih namenov - proizvodnje sadja in zagotavljanja zelenih površin v mestu - tudi pomembno izobraževalno vlogo.

izjava

Razlogi za uničevanje sadovnjakov so vsaj za zdaj še povsem oviti v skrivnostno meglo ljubljanske malomeščanske družbe. Kot poudarja Maslo, je bila umestitev sadovnjakov dobro premišljena in dolgoročno usklajena s prostorskim načrtom občine.

izjava

Kljub raziskovalnim naporom naše redakcije nismo uspeli izslediti odgovornih za uničenje, naleteli smo le na bežno spletno obtožbo prej omenjenih vrtičkarjev, a so ti tudi po mnenju predstavnikov MOL malo verjetni storilci, saj sadovnjaki bogatijo prav njihov rekreacijski prostor. Predstavljajo si lahko le, da gre pač za, po njihovih besedah, “ljudi z osebnimi težavami, ki jih rešujejo na napačen način”.

Čeprav sadovnjaki vsako leto doživijo več napadov, je bilo najhujše leto 2017, ko so neznani storilci v sadovnjaku v Savskem naselju izpulili 15 od 20 jablan, v sadovnjaku ob Vojkovi cesti pa polomili 54 sadik. Najbolj, tudi nas na radiu, ob tem skrbi dejstvo, da je uničevanje sadovnjakov povezano z medijsko izpostavljenostjo projekta. Sadovnjaki namreč doživljajo bistveno večjo stopnjo vandalizma od ostalih drevesnih nasadov v Ljubljani. 

izjava

V redakciji se tako pridružujemo pozivom MOL in krajevnih skupnosti, da sadovnjake, ki vsem meščanom omogočajo dostop do svežega sadja, predvsem pa stik z naravo, pustite pri miru, če pa poznate storilce, jih vsaj pošteno okregajte, če že ne prijavite policiji.