Šentrupert Gole
Ko je kriza, je kriza za vse. Po folklori pa kriza zahteva žrtvovanja, ponavadi v obliki javnih podjetij. Tem v Sloveniji obredno naredimo zarezo v obliki političnega kadrovanja, nato pa jim puščamo kri s finančnim izčrpavanjem, dokler ubogo podjetje ni pripravljeno na odrešenje. Bogovi in njihova nevidna roka trga vzamejo te firme v svoje naročje in jih napravijo za polbogove ali pa jih preprosto odvržejo v reko divjih finančnih tokov, v kateri utonejo pod privatizacijskimi valovi.
Kruta so pota trgovska.
Pred vseobsegajočo koronarecesijo je občina Šentrupert v finančnem aspektu v slabši formi. Rdeče številke, nastale večinoma kot posledica slabega upravljanja in spornih poslov prejšnjega župana Ruperta Goleta, so nov občinski svet prisilile v varčevalne ukrepe. Občina Šentrupert je tako v petek objavila poziv za javno zbiranje ponudb v postopku prodaje 100-odstotnega deleža kapitala v družbi Javno podjetje Energetika Šentrupert, d.o.o. Govori aktualni župan Andrej Martin Kostelec.
Občina upa, da bo na svoj račun prejela 1,2 milijona evrov, kar so že predvideli pri oblikovanju letošnjega proračuna.
Postopek prodaje je predviden v dveh krogih. Občina si pridržuje pravico, da odstopi od prodaje, a je to malo verjetno. Kostelca ne skrbi, da bi prihajajoča kriza zbila prodajno ceno podjetja.
V treh delovnih dneh, odkar je bila ponudba javno objavljena, so na občini prejeli poizvedovanje treh resnih interesentov.
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2012, ko je županoval še Gole. Ta je funkcijo opravljal od nastanka občine pa do volitev leta 2018.
Kostelec opozarja, da ne bo občine njenih muk odrešila niti morebitna prodaja Energetike.
Največji greh predhodnega župana je ravno podpis pogodbe za neuresničeni štirimilijonski projekt medgeneracijskega centra z ljubljanskim investicijskim podjetjem Polfin [polfIn]. Občina je Polfinu vrnila le 100 tisoč evrov od 940 tisoč evrov težke varščine. Skupaj z obrestmi je tako občina še vedno dolžna 940 tisoč evrov, s se je do zdaj uspešno upirala izvršbi.
Vse omenjene nepravilnosti je ugotovilo že računsko sodišče, ki je revidiralo poslovanje občine v letu 2016 in ugotovilo, da je Gole med drugim urejal lokalne ceste brez pogodb z izvajalci, s pogodbo o najemu objekta vrtca pa je za več kot dvakrat presegel dovoljeni obseg prevzetih obveznosti za investicije. Ministrstvo pri tem ni imelo dostopa do pravih številk, zato so se lahko te protipravne prakse nadaljevale. Visoki dolgovi so pustili svoj pečat tudi na delu občine.
Občina Šentrupert je v finančnem krču upala na pomoč države, a za kaj takega ni pravega precedensa ali orodja. V preteklosti so se določene občine morale soočiti tudi z blokiranimi računi. Šentrupertčani se bodo tej usodi verjetno vendarle izognili.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj