Štajerska rekonkvista
Styria je bila sicer že prvotna lastnica tednika Žurnal24, ki ga je kmalu po ustanovitvi velikopotezno preoblikovala v brezplačni dnevnik, ki so ga delili po slovenskih mestih. Med gospodarsko krizo so se v podjetju odločili, da časopis ni dobra naložba, in ga ukinili. Skupina novinarjev, ki je delala na časopisu, se je takrat odločila, da bo z izdajanjem časopisa nadaljevala v spletni obliki, zato so ustanovili podjetje Feniks media, ki od takrat izdaja spletno različico časopisa. Blagovna znamka Žurnal24 je sicer še vedno v lasti Styrie, zato zanjo novinarji, ki so večinski lastniki novega podjetja, plačujejo licenčnino. Styria se tako po enem desetletju vrača k lastni neuspeli naložbi. O zgodovini razmerja med Styrio in Žurnalom24 glavni urednik Žurnala Matej Košir:
O pričakovanih spremembah pa pravi:
Ob prevzemu obeh portalov je pričakovati, da bo matično podjetje portale do določene mere integriralo in s tem prerazporedilo stroške za njihovo upravljanje. O povezovanju Košir:
Avstrijsko podjetje je sicer poleg Slovenije, kjer si poleg omenjenih naložb lasti tudi četrtinski delež časnika Dnevnik, močno prisotno tudi na Hrvaškem, kjer si lasti hrvaško različico Bolhe, njuškalo.hr, kot tudi časopis Večernji list in 24sata. Večina tiskanih in spletnih medijev je tako v lasti dveh velikih medijskih koncernov Styrie in hrvaškega Europapress Holdinga. Novinarji Večernjega lista so sicer kmalu po prevzemu stavkali zaradi kolektivne pogodbe, ki naj bi bila nepravična in drastično zmanjševala pravice novinarjev. Stavko so ves čas spremljale sumljive prakse vodstva, kot je bilo najemanje varnostnikov, ki so zaposlene izpraševali, če podpirajo stavkajoče. Sindikat je stavko po slabem mesecu brez doseženih stavkovnih zahtev zaradi taktičnih razlogov, kot so sami zapisali, prekinil. O problematiki združevanja medijev in medijskega monopola Sandra Bašić Hrvatin, predavateljica na Fakulteti za humanistične študije v Kopru:Poudarja tudi širši problem spletnih medijev v sklopu slovenske zakonodaje:
Sploh na področju novih oblik spletnih medijev lahko opazimo odsotnost klasičnega uredniškega nadzora, ampak:
Problem ni samo v sami vsebini algoritmov, ki na spletu upravljajo z našim delovanjem, ali v zlih namenih ustvarjalcev strani, ampak v sistemskem delovanju omenjenih strani:
Prikaži Komentarje
Komentiraj