Žejni čez Bospor
Bosporska ožina ponovno postaja pretesna za vse interese, ki se gnetejo na poti iz Egejskega morja prek Propontide v Črno morje. Če so bili nekdaj v ospredju interesi Osmanskega imperija, Ruskega cesarstva ali Združenega kraljestva, so danes zraven seveda tudi Združene države Amerike, poleg njih pa nekatere arabske monarhije. Slednjim skuša parirati Turčija.
Oblasti te republike so med vikendom aretirale deset nekdanjih admiralov turške mornarice. Sedaj so v priporu, sodili pa naj bi jim kar za poskus državnega udara. Po besedah predsednika Erdoğana namreč svoboda govora ne dopušča stavkov, ki izvoljeni oblasti grozijo z državnim udarom. Te naj bi admirali uporabili v javnem pismu, ki ga je v soboto objavila skupina 103 bivših visokih funkcionarjev turške mornarice. Pismo kritizira napovedano gradnjo istanbulskega kanala, ki bi predstavljal alternativno pot iz Propontide ali Marmarskega morja v Črno morje. Po mnenju skupine admiralov bi izgradnja kanala prinesla spremembe v upravljanju ožine, kar bi za Turčijo imelo večje zunanjepolitične posledice, saj bi lahko prišlo do neskladja s trenutno delujočo mednarodno pogodbo o prehodu med ožinama, znano kot konvencija iz Montreuxa. Nekdanje admirale, ki jih lahko po večini uvrstimo med kemaliste, zagovornike sekularne republike, skrbi tudi islamizacija vojaških sil, ki jo Erdoğan intenzivno vodi že vsaj od domnevnega poskusa državnega udara leta 2016.
Predsednikov predstavnik za stike za javnostmi Ibrahim Kalin je pismo označil za spomin na čase državnega udara. Vlada pa je proti delu podpisnikov izvedla tudi druge ukrepe, ki jih opiše svobodni novinar iz Turčije Ragip Duran.
Obtožbe o državnem udaru sicer v Turčiji niso nič novega, saj jih Erdoğan uspešno izrablja v boju proti vsakršni opoziciji.
V preteklem mesecu je bil v ospredju izstop Turčije iz istanbulske konvencije o nasilju nad ženskami in otroki, vendar je del javnosti bolj vznemirila novica, da bi lahko bile pod vprašajem tudi druge mednarodne pogodbe. Mustafa Sentop, predsednik parlamenta je izpostavil tudi sporazum iz Montreuxa. Ta rešuje vprašanje nadzora ožin med Azijo in Evropo. Prej omenjeni sporazum je tesno povezan s samim nastankom turške republike. Ta je bila dokončno ustanovljena s kompromisom med zmagovalkami prve svetovne vojne in Turčijo z lozanskim sporazumom leta 1923. Lozanski sporazum je nadzor nad Bosporjem in Dardanelami sicer uradno prepustil novonastali republiki, vendar Turčija ožin po sporazumu ni smela militarizirati. Prav tako je bil po sporazumu dovoljen prehod tako trgovskih kot vojaških tujih ladij.
Turčija je s svojo krepitvijo kmalu začela ta sporazum kršiti in Ligo narodov ponovno spravila za pogajalsko mizo. Leta 1936 je Liga v švicarskem Montreuxu sprejela novo regulacijo ožin, ki velja še danes. Najpomembnejša specifika konvencije je, da strogo omejuje prisotnost vojaških plovil v Črnem morju za tiste države, ki ob tem morju nimajo svojih obal.
Sporazum zajema tako trgovska kot tudi vojaška plovila. Trgovskim ladjam jamči prosti prehod skozi ožini, vojaške flote in plovila pa so deležne določenih omejitev. Tako skozi ožino iz Črnega morja v Sredozemlje ali obratno ne more pluti nobena letalonosilka. Omejen je tudi prehod podmornic, ki lahko plujejo skozi ožini samo, če so del vojaških sil ene izmed držav, ki ležijo ob črnomorski obali. Skozi ožine pa lahko naenkrat pluje največ 9 vojaški plovil, ki niso del turške mornarice.
Toda pogodba se v večini nanaša le na obe ožini. V ta namen ima Turčija od leta 2009 v načrtu izgradnjo novega kanala, ki bi drugače povezoval Marmarsko s Črnim morjem. Projekt je vreden nekaj več kot 8 milijard evrov. Kanal sam bi bil dolg 45 kilometrov, širok 275 metrov. Za primerjavo, Sueški kanal je mnogo daljši ter nekoliko ožji. V preteklem tednu je Erdoğan napovedal začetek izgradnje in oznanil, da naj bi bil končan do leta 2023, ko Turčija praznuje stoletnico državnosti. Kaj točno zajema, pove Duran.
Če je šlo prvotno pretežno le za ekonomski namen povečanja prometa in za razbremenitev obstoječega prekopa, je predsednik Erdoğan v minulih dneh namignil, da bi lahko prekop imel tudi drugačno funkcijo. Novi kanal bi bil po njegovih besedah izvzet iz konvencije iz Montreuxa, kar naj bi Turčiji omogočilo bolj svobodno poseganje v ladijski promet v Črno morje in iz njega.
Izgradnji kanala nasprotujeta del civilne družbe in župan Carigrada Ekrem Imamoğlu zaradi visokih stroškov in okoljskih učinkov. Župan je iz vrst stranke Republikanska ljudska stranka, ki nasprotuje vladi predsednika, je bil izvoljen leta 2019, ko je po dvojnih volitvah za las dvakrat premagal kandidata iz vrst predsednikove stranke Pravičnost in razvoj. Tem nasprotovanjem je sledilo pismo 103 bivših turških admiralov. Ti so izpostavili, da je pogodba iz Montreuxa podlaga za mir na območju Črnega morja in da nasprotujejo mnenjem, da se z izgradnjo kanala določila pogodbe lahko postavlja pod vprašaj. Kot izpostavlja Duran, gre za heterogeno skupino posameznikov z različnimi političnimi stališči.
Poleg notranjepolitičnega boja, pri katerem se zdi, da predsednik Erdoğan ne trpi močnejše opozicije, pa je pomembno tudi zunanjepolitično dogajanje. Edini večji zaveznik bi lahko bile Združene države Amerike, vendar je administracija predsednika Joeja Bidna zadržana zaradi turške vloge v Siriji, na Kavkazu ter v Sredozemlju. Kronski greh Turčije pa je nakup ruskega protiletalskega sistema s-400, zaradi katerega so ZDA zadržale prodajo novih lovskih letal F-35. V primeru turškega odstopa od konvencije, bi sprostitev omejitev vojaških plovil v Črnem morju bržkone najbolj koristila silam Nata.
Čeprav se na prvi pogled zdi, da bi turška izgradnja novega kanala in morebitni izstop iz zavezujočega sporazuma močno spremenila pravila igre prehajanja ladij med Črnim morjem in Sredozemljem, to ni verjetna posledica. Konvencije iz Montreuxa namreč velja tudi za Dardanele, precej daljšo ožino med Egejskim in Marmarskim morjem. Omejitve vojaških plovil pa se nanašajo na Črno morje samo in ne zgolj na prehajanje med ožinama. Interpretacija, da bi izgradnja novega kanala Turčiji omogočila preprost odstop od konvencije, je zato najmanj vprašljiva. Res je sicer, da Rusi nasprotujejo oslabitvi konvencije, ki je nekoč omejevala predvsem sovjetsko mornarico, sedaj pa bolj omejuje ladje držav Nata pri njihovem vplutju v Črno morje.
Odpoved: Po Bosporju je veslal vajenec Dominik, usmerjal ga je Martin.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj