780 milijonov razlogov proti
Ustavno sodišče Republike Slovenije je včeraj uradno sporočilo, da je do dokončne odločitve o ustavni skladnosti zadržalo izvrševanje zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski od letos do leta 2026. Ustavno sodišče je v obrazložitvi odločitve med drugim navedlo, da ocenjuje, da bi izvrševanje zakona, če bi se izkazalo, da je protiustaven, povzročilo bolj škodljive posledice, kot če se z ustavo morebiti skladen zakon relativno kratek čas do končne odločitve sodišča ne bi izvrševal.
Državni zbor je sicer zakon, ki do leta 2026 predvideva skupaj za kar 780 milijonov evrov vojaških naložb, sprejel v drugi polovici novembra. Večji del sredstev bo šel za oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine in nakup oklepnih vozil, ki jih od države zahteva zveza NATO. Podobno zavezo je sicer že leta 2018 dala takratna vlada pod vodstvom Liste Marjana Šarca. Kakšna je razlika med zavezo takratne vlade in lani sprejeto zakonodajo, pojasni poslanec Levice Matej Tašner Vatovec.
Levica in SD sta po sprejetju zakona v državnem zboru vložila več kot 28.000 podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, a je koalicijska večina le dan zatem potrdila sklep o njegovi nedopustnosti. Opozicija se je nato na ustavno sodišče obrnila z zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega sklepa. O tem sklepu ustavno sodišče še ni odločilo. Komentira Vatovec.
Koordinator Levice Luka Mesec je pozneje vložil še zahtevo za presojo ustavnosti samega zakona. Obenem je ustavnemu sodišču predlagal, naj do dokončne odločitve zadrži izvrševanje zakona, kar je to z odločitvijo tudi storilo. Ustreznost take odločitve komentira Igor Kaučič, profesor za ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je skupaj s kolegom Matejem Avbljem za Ministrstvo za obrambo tudi pripravil pravno mnenje za vložitev tega zakona v obravnavo.
Ustavno sodišče je sicer že prejšnji četrtek začelo obravnavati 33-stransko zahtevo za presojo ustavnosti, ki jo je poslanska skupina Levica vložila na pobudo poslanca Luke Mesca. Zakon naj bi bil v nasprotju z določbami tretjega, štiriinštiridesetega in devetdesetega člena ustave. Pa poglejmo na hitro te tri člene. Drugi odstavek 3. člena ustave določa, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, državljanke in državljani pa to oblast izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast. Štiriinštirideseti člen ustave določa, da ima vsak državljan pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Prva alineja drugega odstavka 90. člena ustave pa določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Kaučič izpostavlja, da bo ustavno sodišče zahtevo najverjetneje presojalo po 90. členu.
Ustavno sodišče je sprejelo sklep s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnica Dunja Jadek Pensa ter sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli. Sodnik Jaklič je dal odklonilno ločeno mnenje, v katerem je med drugim izpostavil, da je očitna potreba po pravni podlagi za dolgoročno načrtovanje investicij na obrambnem področju, saj je Slovenska vojska "zaradi specifičnosti trga v razmerah kronične podhranjenosti. V primeru zadržanja izvajanja zakona država tako ne more izpolnjevati svoje ustavno zapovedane dolžnosti učinkovitega zagotavljanja varnosti.”
Ustavni sodniki so v obrazložitvi opozorili, da so za letošnje in prihodnje leto sredstva za naložbe v Slovenski vojski v proračunu, ki je pravna podlaga za financiranje, že predvidena. Investicije, načrtovane za ti dve leti, se bodo tako lahko izvajale. Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v vojsko pa naj bi prinašal pravno podlago za sklepanje pogodb, ki pomenijo prevzemanje finančnih obveznosti za čas, ki presega obdobje sprejetih proračunov, torej do leta 2026. Z začasnim zadržanjem izvrševanja zakona torej zgolj začasno preneha pravna podlaga za sklepanje takšnih pogodb. Kaučič je do tovrstne odločitve kritičen.
Po drugi strani bi v primeru, da bi se zakon že izvrševal, potem pa bi se izkazalo, da je bil sprejet po protiustavnem postopku in bi ga ustavno sodišče razveljavilo, lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Opremljanje Slovenske vojske na podlagi pogodb, ki bi temeljile na protiustavnem predpisu, bi namreč negativno vplivale na verodostojnost in legitimnost nabav vojaške opreme. Poleg tega bi bila v opisanem primeru po mnenju sodnikov: "izigrana oziroma onemogočena pravica volivcev glasovati na referendumu". Kaučič pojasni pravno in postopkovno podlago, iz katere je izhajal državni zbor v svoji odločitvi o prepovedi referenduma za tako imenovane nujne ukrepe, kakršen je zakon o zagotavljanju sredstev vojske.
Ustavni sodniki so sicer v obrazložitvi ugotovili še, da vlada ni natančno utemeljila oziroma konkretizirala, kateri so ključni projekti, ki se zaradi relativno kratkega zadržanja izvrševanja zakona ne bi mogli začeti, in kakšne škodljive posledice bi zaradi tega nastale. Med drugim ni utemeljila, zakaj bi se ob že sprejetih proračunih za leti 2021 in 2022 ustavile načrtovane investicije v celovito posodobitev vojaških strelišč Bače in Apače ter prenova vojašnic v Ljubljani in Mariboru. V osnutkih proračunihov je namreč denar za te izdatke že predviden.
Na Ministrstvu za obrambo so odločitev ustavnega sodišča označili za nesorazmerno, saj bo zadržanje izvajanja zakona imelo že v tem mesecu povsem konkretne posledice. MORS bo prisiljen zaustaviti proces nabave novega transportnega letala, v katerem naj bi bili postopki v sklepni fazi. Ob tem so izrazili pričakovanje, da bo ustavno sodišče o dopustnosti referenduma dokončno odločilo brez odlašanja v čim krajšem možnem roku. Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski do leta 2026 po mnenju MORS-a vsebuje nujne ukrepe, s katerimi sta vlada in državni zbor želela čim prej prekiniti: "že obstoječe večletno protiustavno stanje, v katerem Slovenska vojska po domačih in mednarodnih strokovnih ocenah ni sposobna zagotavljati obrambe Slovenije na svojem teritoriju, prav tako pa ne izpolnjuje svojih mednarodnih obveznosti v okviru zagotavljanja kolektivne varnosti”. Kaučič vseeno opozarja, da pri zakonu ne gre za zakon, sprejet po nujnem postopku, temveč da gre za tako imenovano nujnost ukrepanja.
Predlagatelji presoje ustavnosti sprejeto zadržanje izvajanja zakona pozdravljajo. Pričakujejo pa tudi, da bo ustavno sodišče zavrglo tako sklep o prepovedi referenduma kot nujnost sprejetja zakonodaje, prispevek zaključuje Vatovec.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj