Ali še zmoremo?
V četrtek prejšnji teden, na dan pete obletnice ustanovitve španske levičarske stranke Podemos, je Íñigo Errejón, glavni strateg in eden izmed soustanoviteljev stranke, na majskih regionalnih volitvah napovedal kandidaturo na novi listi madridske županje Manuele Carmena. V ponedeljek je odstopil tudi z mesta poslanca stranke v španskem parlamentu, članstvo stranke pa je za njegov odstop večinoma izvedelo preko družbenih omrežij. Errejón, ki je do tedaj vodil kampanjo stranke Podemos za madridske regionalne volitve, se je za to potezo uradno odločil zaradi izgube podpore pri volivcih, predvsem v Andaluziji in Kataloniji. Tam je stranka v koaliciji s socialdemokratsko PSOE in Združeno levico na decembrskih regionalnih volitvah izgubila skoraj četrtino glasov. PSOE se je po 36 letih poslovila od prevlade v regionalnem parlamentu v Andaluziji. Španski politični analitik Eduard Güell pojasnjuje, da so razlogi za izgubo podpore predvsem v nezmožnosti levičarskih in socialdemokratskih strank, da nagovorijo svoje volivce.
Na volitvah v Andaluziji je nepričakovan uspeh dosegla skrajno desna stranka Vox, ki je osvojila 12 sedežev v 109-članskem regionalnem parlamentu. Stranka bo sicer ostala v opoziciji, a namerava sodelovati v konservativno-liberalni koaliciji Ciudadanos oziroma stranki državljanov in andaluzijski popularni stranki oziroma Partido Popular. Uspeh je doživela predvsem zaradi populistične protimigrantske retorike in napovedi ugodnih davčnih reform.
Še pomembnejše pa je vprašanje vzbujanja narodnega sentimenta do nerešenega odcepitvenega vprašanja Katalonije, pri čemer je stranka Vox od vseh desnih španskih strank najbolj radikalna, poudarja Güell.
Pri odstopu Errejóna s poslanskega mesta naj bi neuradno šlo za vrsto nestrinjanj in trenj z generalnim sekretarjem stranke Pablom Iglesiasom. Errejón je februarja 2017 na kongresu stranke Podemos kandidiral za generalnega sekretarja stranke, a kandidaturo izgubil. Pablo Iglesías, ki je takrat vodstvo obdržal, je Errejóna kljub drugačni politični liniji, s katero je ta nastopil, še bolj vključil v vodstvene strukture stranke. Maja lani je Errejón kandidiral kot prvi na kandidatni listi majskih regionalnih volitev v Madridu, a je stranka kljub nominaciji na njegovo mesto postavila kandidatko Carolino Bescanso.
Vendar pa razlogi za razhajanja med obema politikoma segajo globlje. Errejón je bil po decembrskih regionalnih volitvah v Andaluziji razočaran nad skopim in neprepričljivim rezultatom stranke Podemos. Hkrati je bil prepričan, da mu vodstvo stranke kandidaturo na regionalnih volitvah v Madridu preprečuje z zavezništvom z levičarsko stranko Združena levica, s katero je Podemos pripravil kandidatno listo in se z njeno politiko Errejón ne strinja.
Ti razlogi so Errejóna vodili k odločitvi, da namesto na Podemosovi listi kandidira na listi Zdaj več! oziroma Ahora Mas! županje Madrida Manuele Carmena. Ta sicer dolgoletna članica komunistične stranke Španije v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja uživa precejšnjo podporo volivcev in upa na ponovni županski mandat v eni izmed ekonomsko najmočnejših regij Španije.
Errejón po besedah Alejandra Lopeza De Miguela, novinarja dnevnika El Publico, upa, da bo s kandidaturo na listi Manuele Carmena levičarsko volilno telo ponovno zbralo energijo in potrebni momentum, ki je Podemos katapultiral na nacionalno politično raven pred petimi leti.
Pablo Iglesias ostaja sam na čelu Podemosa, stranke, ki s socialdemokratsko PSOE zaradi vse močnejše radikalizacije konservativnih strank nima velikih možnosti za uspeh na španskih parlamentarnih volitvah julija prihodnje leto. Morebitna prihodnja razhajanja v levih in socialdemokratskih strankah bodo namreč po besedah Eduarda Güella vodila do še večjega volilnega poraza.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj