Balada o separatističnem polomu
Špansko vrhovno sodišče je v dolgo pričakovani sodbi devet od dvanajstih obtoženih katalonskih voditeljev obsodilo na devet do trinajst let zapora zaradi njihove vloge v poskusu odcepitve Katalonije od Španije pred dvema letoma. Čeprav so bili obtoženci oproščeni najhujše obtožbe - nasilnega upora - so bili zaradi izpeljave referenduma o neodvisnosti spoznani kot krivi zločinov vstajništva in zlorabe javnih sredstev.
Največ, trinajst let zaporne kazni, je dobil nekdanji podpredsednik regionalnega parlamenta - Oriol Junqueras. Podobna kazen je doletela tri nekdanje ministre katalonskega parlamenta, med drugim Raüla Romevo, ki je dolgo opravljal delo evropskega poslanca, nekdanjo predsednico katalonskega parlamenta Carme Forcadell, nekoliko nižja pa aktivista Jordija Cuixarta in Jordija Sàncheza. Trije obtoženci so bili oproščeni vseh obtožb, oziroma krivi zgolj "neposlušnosti".
Odločitev španskega sodišča ni bila nepričakovana, kot pove Ivo Vajgl, nekdanji evropski poslanec, ki je tudi vodja Platforme dialog EU-Katalonija.
Nepresenetljivost sodne odločitve je tudi v tem, da je za referendum o neodvisnosti Katalonije vnaprej veljala sodna prepoved. Ob tem so tožilci sprva hoteli dokazati tudi dejanje upora, kar bi zahtevalo, da se obtožencem dokaže namero uporabe nasilja. Na predlog obrambe je Vajgl v ta namen aprila pričal v primeru nekdanjega katalonskega zunanjega ministra Raüla Romeve.
Francisco Javier Moreno Fuentes, raziskovalec na madridskem Inštitutu za politiko in javno dobro sicer pojasni, da je bil nabor obtožb širok in se ni omejeval zgolj na organizacijo referenduma.
Carles Puigdemont, ki je bil v času referenduma vodja katalonske regionalne vlade, ni bil del sodbe, saj je pred začetkom sodbe pobegnil iz države. Špansko vrhovno sodišče je obenem izdalo evropsko tiralico za njegovo prijetje. Podoben poskus, da bi Puigdemonta izročili v Španijo, se je pred letom dni izjalovil, ko so v Nemčiji to zahtevo zavrnili.
V kakšnem stanju pa je katalonsko gibanje za neodvisnost? Na referendumu pred dvema letoma je za neodvisnost sicer glasovalo 90 odstotkov udeležencev, a je bila zaradi bojkota nasprotnikov referenduma in v določeni meri tudi zaradi policijskega nasilja udeležba 42-odstotna. Moreno Fuentes v javnomnenjskih anketah vidi postopen upad podpore gibanju, ki sicer nikoli ni bistveno presegal polovice prebivalcev Katalonije.
Moreno Fuentes med voditelji gibanj in strank, ki podpirajo neodvisnost Katalonije, vidi različne strategije za prihodnost.
Vajgl meni, da je vprašanje Katalonije in gibanj za njeno neodvisnost vezano na dejanja španske vlade. Referendum je sledil odločitvam vlade Mariana Rajoya, ki so posegale v katalonsko avtonomijo. Po referendumu so Kataloniji avtonomijo tudi povsem odvzeli in razpisali nove regionalne volitve.
Kakšen učinek ima lahko sodba na nove španske predčasne volitve - novembra bodo potekale že druge letos? Moreno Fuentes meni, da katalonsko vprašanje ni nezanemarljivo pri težavah španskih strank pri sestavljanju koalicije.
Vajgl meni, da bo le še bolj spodbudila nacionalistično in antikatalonsko retoriko vodilnih strank.
Da bi obsodba katalonskih voditeljev lahko vplivala na uspeh desno usmerjenih strank, meni tudi Moreno Fuentes.
Moreno Fuentes pojasni, da obsodba večini voditeljem ne bo bistveno onemogočala normalnega življenja, kar bi lahko vplivalo na pot, ki jo bo katalonsko gibanje za neodvisnost ubralo v prihodnosti.
Sogovorec tako vidi možnost tudi v normalizaciji odnosa med Katalonijo in preostalimi deli Španije, a bo od tega odvisen tudi dolgoročen odziv ljudstva. Na ulicah Barcelone danes že potekajo spontani protesti v znak nasprotovanja odločitvi vrhovnega sodišča.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj