Beljenje koralnih grebenov

Današnji OFFsajd bo posvečen dlje časa trajajočemu problematičnemu procesu, beljenju koral. To je ločitev alg od koral, s katerimi živijo v simbiotskem razmerju zaradi večje kislosti ali višjih temperatur vode. Spremembe v lastnostih vode povzročajo okoljske spremembe, predvsem globalno segrevanje, so pa korale tudi občutljive na nečistočo. Beljenje koral je naravni fenomen, ki se je dogajal že v preteklosti, a nikoli v tako velikem obsegu kot danes. Zdravi koralni grebeni prispevajo k turizmu in ribolovu, prav tako pa se v njih nahaja veliko odkritih in neodkritih živalskih vrst. Kaj povzroča beljenje koral in zakaj se sploh tako imenuje, razloži Sebastian Ferse, okoljevarstvenik, ki se ukvarja s koralnimi grebeni na Centru za tropsko morsko ekologijo Leibniz.

Izjava

Korale oziroma koralni grebeni rastejo zelo počasi.

Izjava

V zadnjih desetletjih smo imeli tri globalna množična beljenja koral: prvo na koncu 20. stoletja, drugo leta 2010, tretje pa je v teku od leta 2015. Nadaljuje Ferse.

Izjava

Trenutno množično beljenje bi lahko povzročilo največje umiranje koral v vsej zgodovini. Začelo se je na začetku leta 2015, povzročil pa ga je topel vodni tok, ki ga je še potenciral vremenski pojav El Niño.

Izjava

Korale si lahko po beljenju tudi opomorejo, če se ponovno vzpostavijo primerni pogoji. Pojasni Ferse.

Izjava

Koralni grebeni so tudi zelo pomembni za morski ekosistem, saj v njih živi veliko različnih živalskih vrst. Prav tako ščitijo obalo pred erozijo. Živali, ki živijo v koralnih grebenih, se uporabljajo tudi v farmaciji, saj za napad ali obrambo proizvajajo snovi, iz katerih se delajo nova zdravila.

Izjava

Beljenje koral bo negativno vplivalo tudi na ekonomijo, predvsem na turizem in ribolov. Ribolov pri avstralskem Velikem koralnem grebenu zaposluje okoli 2 tisoč ljudi, vsako leto pa prinese milijardo dolarjev. Od turizma zaslužijo okoli 6.4 milijarde dolarjev letno in zaposlujejo več kot 64 tisoč ljudi. Tam je uničenih že okoli 35 odstotkov koral. Še huje so prizadete razvijajoče se države. Po raziskavi Marine Science Today sta zaradi beljenja koral najbolj ogroženi državi Indonezija in Liberija. Več kot 63 odstotkov ljudi, ki živijo v bližini koralnih grebenov, prihaja iz držav, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca manjši od 5 tisoč dolarjev. Beljenje koral jih bo še dodatno prizadelo.

Izjava

Izpust toplogrednih plinov 424 milijonov ljudi, ki živijo v bližini koralnih grebenov, je 1,78 ton ogljikovega dioksida na osebo v enem letu. Za primerjavo, v Združenih državah Amerike je ta številka 20,1 tone na osebo, v Evropi pa 11,4 tone ogljikovega dioksida na osebo. Ljudje, ki bodo najbolj trpeli zaradi izgube koralnih grebenov, k temu prispevajo najmanj. Ferse zaključi z mislijo, da moramo, če hočemo zaščititi koralne grebene, zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in globalno segrevanje.

Izjava