Bo žrl, bo žrt

Zavod za gozdove Slovenije je predstavil predlog načrta lovsko-upravljavskih območij za leto 2017. Predlog, ki ga mora potrditi še Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na določenih območjih, predvsem v Kočevju in na Goričkem, predvideva 25-odstotno povečanje odstrela jelenjadi glede na leto 2016. Pri tem se Zavod za gozdove Slovenije sklicuje na lastne analize objedenosti mladik dreves s strani divjadi. Te naj bi domnevno nakazovale, da je povečana stopnja odstrela nujno potrebna za ohranitev trenutne sestave gozdov, čemur prikimava tudi Kmetijsko-gospodarska zbornica Slovenije. Predlog pa je razburil Lovsko zvezo Slovenije, ki se je odzvala z argumenti, da bo tako povečan odstrel ogrozil dolgoročno preživetje jelenjadi. Pomanjkljivosti analize Zavoda za gozdove Slovenije razloži Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije:

Izjava

Kmetje, ki jih zastopa Kmetijsko-gospodarska zbornica Slovenije, se sklicujejo na lastne izkušnje s škodo, ki jo na mladikah dreves povzroča jelenjad, in načrt odstrela pozdravljajo. Trditve Lovske zveze Slovenije zavrača Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko-gospodarske zbornice Slovenije:

Izjava

Lovska zveza prav tako ugovarja zatrjevanju Zavoda za gozdove, da gre pri največjem povišanju odstrela zgolj za 25 odstotkov več kot lani. Pojasni Bradač:

Izjava

Nasprotno pa Kmetijsko-gospodarska zbornica zatrjuje, da kmetje veliko škode, ki jo divjad povzroči v gozdu, sploh več ne prijavljajo in je posledično uradno ugotovljena škoda podcenjena. Več o tem Zupančič:

Izjava

Lovska zveza pa opozarja, da se travniki v Sloveniji na splošno zaraščajo in da se posledično povečuje življenjski prostor divjadi. Obenem so območja, kjer je predviden največji, 25-odstotni odstrel, bivša namenska gojišča divjadi. Razloži Bradač:

Izjava

Zavod za gozdove v svoji analizi zatrjuje, da na leto približno zgolj dva odstotka jelenjadi upleni volk in da tudi povečan odstrel ne bi pomembneje vplival na prehranske navade plenilcev jelenjadi. S tem se ne strinja Bradač:

Izjava

Poleg jelenjadi, ki bojda je preveč za dobro gozdov, travnikov in poljščin, pa je na uradu zaradi domnevno prevelikega apetita tudi kormoran. Ministrstvo za kmetijstvo in Ministrstvo za okolje in prostor sta predstavila Predlog dolgoročnega programa za zmanjševanje vpliva kormorana na ribje vrste v celinskih vodah. Rešitev, ki predvideva plašenje oziroma odstrel kormoranov v določenih vodotokih, je usklajena z Ribiško zvezo Slovenije. Nasprotuje pa ji Društvo za opazovanje in proučevanje ptic, ki ribičem očita, da vpliv kormorana na velik upad predvsem soškega lipana ni ustrezno dokazan. Več Katarina Denac iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic:

Izjava

Nasprotno pa Igor Miličić, sekretar Ribiške zveze Slovenije, trdi, da je populacija soškega lipana med letoma 1994 in 2007 upadla za 90 odstotkov prav zaradi plenjenja s strani kormorana:

Izjava

Offsajd je pripravila Neja.