Boj za nova telekomunikacijska omrežja
Pred šestimi dnevi je nekdanji minister za javno upravo Boris Koprivnikar na osebnem facebook profilu objavil, da se bo v zasebni ljubljanski družbi BTC d.d. zaposlil kot izvršni direktor za poslovno transformacijo. Tovrstno karierno napredovanje Koprivnikarja, sicer člana Stranke modernega centra, ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi ista družba 1. junija letos pridobila odločbe o dodelitvi radijske frekvence za testni frekvenčni spekter pete generacije za obdobje treh let. Razliko med frekvencami četrte in pete generacije opiše Dušan Caf iz Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije.
Testne frekvence sicer podjetjem, ki izvajajo testne projekte preizkušanja novih tehnologij, podeljuje Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, krajše AKOS, za omejeno obdobje do 90 dni. V tem času podjetja agenciji plačujejo letni strošek frekvenčnine, ne pa koncesnine. Uporaba testnih frekvenc je za podjetja brezplačna v omejenem obdobju, razen v primerih, ko podjetje izvaja projekte, potrjene s strani Evropske razvojne agencije. V takih primerih lahko podjetja testne frekvence po dopolnitvah 53. člena Zakona o elektronskih komunikacijah, ki ga je leta 2015 pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, podeli za obdobje treh let. Več o spornosti 53. člena pove Caf.
Koncesije za netestne frekvence za mobilno tehnologijo se podeljujejo na javnih dražbah, koncesnine pa plačujejo v državni proračun. Leta 2014 je cena frekvenc četrte generacije mobilne telefonije v Sloveniji na dražbi dosegla skupaj 148 milijonov evrov in se razdelila med različne telekomunikacijske ponudnike. Telekom Slovenije, Simobil in Tušmobil so zanje ponudili vsak po več deset milijonov evrov. AKOS predvideva dražbo za oddajo stalnih frekvenc za mobilno telefonijo generacije 5G v letih 2019 in 2020, cene teh pa bodo odvisne predvsem od trga in igralcev na njem. Tisti, med njimi tudi Telekom Slovenije, ki omrežja 5G testno že razvijajo, bodo pri draženju omrežij 5G v privilegiranem položaju.
Po novem Zakonu o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije, sprejetem oktobra lani, je AKOS prešel pod Ministrstvo za javno upravo. Še pred tem, julija 2017, pa je parlament potrdil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah, v katerem je določeno, da za imenovanje direktorice AKOS ni potrebno soglasje sveta agencije. Na to funkcijo je bila tako s položaja v.d. direktorice novembra imenovana Tanja Muha, sicer svetnica Četrtne skupnosti Šmarna gora na listi SMC.
AKOS je januarja 2017 na pobudo Evropske komisije objavil slovensko pobudo in pozval k prijavi projektov za testiranje in prihodnjo rabo tehnologije 5G. Aprila letos je AKOS namesto zakonske 30-dnevne izpeljal 16-dnevno javno razpravo zainteresirane javnosti o osnutku strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom. Med pomembnejšimi pripombami na besedilo je predvsem zaznamek o nejasnosti povezav med pridobitvijo frekvenc v testne namene in dejansko uporabo po letu 2020.
Na razpisu med prijavljenimi podjetji so štiri podjetja dobila vsako svoj frekvenčni pas. Podjetje Elektro Gorenjska je pridobilo en frekvenčni pas za 9 mesecev za projekt avtomatizacije strojev. AMZS za dobo treh let za projekt avtomatizacije cestnega sistema na Vranskem. Internet Institute iz Ljubljane prav tako za tri leta za sodelovanje pri evropskem projektu internetne povezljivosti Matilda.
Družba BTC d.d. je svoj frekvenčni pas za obdobje treh let pridobila 25. aprila, samo 3 dni po končani skrajšani javni razpravi in še pred objavo pripomb. Odločbo AKOS o pridobitvi testnih frekvenc BTC-ju je podelil kar Koprivnikar sam in sicer za projekt testiranja povezanih in avtonomnih vozil na območju BTC City Ljubljana, ki ga bo družba izvajala skupaj s hčerinskim podjetjem AV Living Lab.
Dušan Caf na tem mestu izpostavlja, da je pridobitev testne frekvence s strani družbe AV Living Lab lahko sporna ravno zaradi morebitnega ustvarjanja nekonkurenčne pozicije drugih podjetij na trgu. Projekt namreč raziskuje ravno visokofrekvenčna območja radijskega spektra, ki bodo po tržni dražbi za telekomunikacijska podjetja zaradi svojih lastnosti najbolj zanimiva. Družba BTC d.d. bi namreč lahko na trg skupaj z že uveljavljenimi telekomunikacijskimi podjetji vstopila kot popolnoma nov ponudnik mobilne telefonije.
Ob tem je vredno omeniti, da je minister Koprivnikar v svojem mandatu z družbo BTC d.d. tudi sicer uspešno sodeloval. Na povabilo hčerinskega podjetja BTC AV Living Lab je predstavnikom avstrijske Magne Steyr predstavil dosežke na področju digitalne preobrazbe Slovenije, podjetje AV Living Lab je junija letos vključil v svojo delegacijo na poti v Hannover, januarja pa je na sedež BTC pripeljal tudi evropsko komisarko za digitalno preobrazbo in družbo Marijo Ivanovo Gabriel.
Poleg uradnih obiskov je Ministrstvo za javno upravo po podatkih, zbranih na Erar, z družbo BTC d.d. tudi uspešno poslovno sodelovalo. Pred nastopom Koprivnikarja je Ministrstvo za javno upravo z družbo BTC d.d. sklenilo za 54.708 evrov poslov, po nastopu funkcije pa je z BTC-jem sklenilo za 823.339 evrov poslov, predvsem iz naslova preselitve sedeža carinskih dejavnosti na območje BTC City Ljubljana.
Tovrstna prehajanja iz ministrskih in poslanskih funkcij v gospodarstvo sicer po besedah Sebastjana Peterke, vodje projektov pri Transparency International Slovenija, tako v slovenskem kot v evropskem kontekstu niso nikakršna novost. Povezana so s konceptom, ki ga strokovnjaki imenujejo s pojmom "vrtljivih vrat".
Se pa pri tem pojavlja vprašanje o možnih korupcijskih dejanjih in lobističnih tveganjih. Ta pri nas sicer ureja Zakon o integriteti, ki v teoriji sicer določa omejevanje zaposlovanja ministrov, poslancev in javnih uradnikov v gospodarskih panogah, kjer bi lahko lobistično ali koruptivno delovali, pojasnjuje Peterka.
Seveda pa pri nas tovrstnega mehanizma v nasprotju s praksami, ki so v tujini že uveljavljene, še ne poznamo. Peterka opozarja, da bi bilo v primeru nekdanjega ministra Koprivnikarja, pa tudi domnevno spornih zaposlitev drugih funkcionarjev nekdanjih vlad smiselno vzpostaviti javen in transparenten sistem pregleda zaposlovanja javnih funkcionarjev.
Na objave o domnevni sporni zaposlitvi Borisa Koprivnikarja v družbi BTC d.d. se je včeraj odzval predsednik komisije DZ za nadzor javnih financ Anže Logar, ki je za naslednji teden sklical sejo, na kateri bodo obravnavali podeljevanje licence za testiranje pete generacije mobilne telefonije družbi BTC.
Tu pa se zgodba o morebitnih interesih Borisa Koprivnikarja še ne konča. Bojan Požar v svojih člankih, objavljenih na svojem portalu, izpostavlja še njegove apetite po predsedovanju družbi Telekom Slovenija, v upravi katere je SMC v preteklosti že kadrovala. Telekom Slovenije testne frekvence omrežja 5G za komercialno rabo že preizkuša, po zakonu seveda v omejenem obdobju 90 dni. Na novice o tem, kaj bi prineslo morebitno poslovno sodelovanje Koprivnikarja, sedaj zaposlenega v družbi BTC, z največjim državnim telekomunikacijskim operaterjem, bomo počakali do takrat, ko bo jasno, kdo bodo glavni igralci na novem telekomunikacijskem omrežju pete generacije. Ob tem pa bomo tudi izvedeli ne le, ali je bila zaposlitev Koprivnikarja sporna, temveč tudi, ali predstavlja lobistična oz. korupcijska tveganja, današnji požarni OFFsajd zaključuje Peterka.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj