Borci za severno mejo
Včeraj se je 535 volilnih upravičencev občine Jezersko na referendumu odločalo o spremembi meje med naseljema Kamniška Bistrica in Zgornje Jezersko, ki bi občini Kamnik omogočila stik z avstrijsko mejo. Potem ko so junija letos občinski svetniki odlok o spremembi meje podprli, so se pojavile pobude občanov, da se o odloku odloča na referendumu. Nasprotnikom spremembe je uspelo, predlog je namreč na referendumu podprlo zgolj 91 občanov, zavrnilo pa 241.
Pobuda za spremembo meje je sicer prvič prišla z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo že pred šestimi leti. Gre za spremembo v nenaseljenem gorskem svetu, po katerem bi naselji Kamniška Bistrica in Zgornje Jezersko izmenjali dve manjši parceli, s tem pa bi se meja med občinama spremenila do te mere, da bi kamniška občina mejila na Avstrijo. To naj bi jim omogočilo možnost črpanja evropskih sredstev in sodelovanja v čezmejnih programih, s tem bi se slovensko območje za tovrstne projekte razširilo na celotno osrednjeslovensko regijo.
Podžupan občine Kamnik Igor Žavbi, ki opravlja začasno funkcijo župana, na kratko opiše, zakaj je ministrstvo podalo pobudo o spremembi meje.
Prva pobuda je bila s strani občinskih svetnikov Jezerskega zavrnjena, a ker gre z letom 2020 za novo programsko obdobje, se je ideja obudila, kot pove župan občine Jezersko Jurij Rebolj.
Ob tem se omenja številka 20 milijonov evrov, za kolikor naj bi se povečala kvota denarja za čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo. Iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so nam pojasnili, da bi se številka, odvisno od pogajanj, gibala od 10 do 20 milijonov, da pa bi denar, ki bi prišel iz naslova kohezijskih sredstev, bil zagotovljen, saj bi s spremembo meje bil izpolnjen ključen pogoj, to je stik regije z zunanjo mejo države. Povedano poenostavljeno, več kot je regij, ki mejijo na zunanjo mejo države, več evropskega denarja naj bi to pomenilo. Ob tem na ministrstvu ocenjujejo, da bi s spremembo meje ob prvotno podani pobudi pridobili 13 milijonov evrov sredstev za obdobje med letoma 2014 in 2020.
Glavni pobudnik za referendum je bil občinski svetnik Primož Muri. Spremembi so pobudniki nasprotovali predvsem, ker Jezersko z njo ne bi nič pridobilo, občina Kamnik pa bi kot novonastala obmejna občina postala konkurent pri evropskih sredstvih. Rebolj v takšnih pomislekih vidi zavajanje s strani pobudnikov referenduma.
Županja Solčave Katarina Prelesnik je bila s pobudo seznanjena že leta 2012 kot občinska svetnica, ko so tako na Jezerskem kot v Solčavi zavrnili predlog ministrstva.
Županjo je poleg dejstva, da o tej zadevi odloča le peščica svetnikov, zmotilo tudi to, da ni bila izvedena analiza učinkov, ki bi jih sprememba meje imela na manjše obmejne občine in na posledično večjo centralizacijo Slovenije.
Župan Jezerskega Jurij Rebolj takih pomislekov nima in meni, da bi s spremembo meje pridobila predvsem država.
Stična točka, ki bi ostala med tremi občinami, je tako po mnenju župana Jezerskega in podžupana Kamnika ustrezna rešitev, da sprememba ne bi vplivala na pogoje, ki bi jih zahtevali bodoči razpisi, na katere bi se občini Solčava in Jezersko prijavljali. Do take rešitve je Prelesnik skeptična tudi zato, ker je občina s prijavami na razpise v preteklosti že imela težave.
Prelesnik pozdravlja dejstvo, da so občani na referendumu izrazili nasprotovanje odloku, Žavbi pa je nad relativno visoko udeležbo na referendumu pozitivno presenečen. Hkrati meni, da je na referendumu zmagala nevoščljivost.
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pri tem dodajajo, da bi do spremembe meje v prihodnosti vseeno lahko prišlo, v kolikor bi se spremenil Zakon o lokalni samoupravi. Slednji bi hipotetično lahko onemogočil odločanje občanov na področjih, ki bi jih zakon označil kot izključno v pristojnosti uradnih organov.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj