Brazilska želja po zmernosti in sposobnosti
Brazilci so v nedeljo po štirih letih ponovno izvolili mestne svetnike in župane. Volitve so se osredotočale na lokalna vprašanja mestne infrastrukture in financiranja šolstva, pa vendar je opazno, da je podpornikom predsednika Jaira Bolsonara na volitvah šlo slabo. Četudi je sam predsednik precej popularen, se volivci dve leti pred predsedniškimi volitvami niso menili za Bolsonarove kandidate. Namesto njih so volili predvsem lokalno uveljavljene politike zlasti desnosredinskih strank. Delavska stranka, največja leva stranka na državnem nivoju, pa je izgubila veliko županskih mest, predvsem v večjih mestih. V današnjem OFFsajdu tako o brazilski zavrnitvi desnega populizma v stilu Bolsonara, vsaj na lokalni ravni, ter o stanju brazilske levice.
Mauricio Santoro, profesor mednarodnih odnosov z univerze v Riu de Janeiru, povzame brazilsko preusmeritev k tradicionalnim strankam.
Z izjemo večjih mest, ki so najbolj prizadeta zaradi novega koronavirusa, pandemija ni bila glavna tema kampanj, saj so za ukrepanje v zvezi s pandemijo zadolženi guvernerji zveznih držav in federalna vlada, manjša mesta pa ne premorejo zadosti sredstev, da bi lahko sama dovolj prispevala pri boju s pandemijo.
Zaradi ogromnega števila strank – kar 36 jih je letos sodelovalo na lokalnih volitvah – ter razdrobljenosti desnih in levih strank je težko razglasiti le eno zmagovalko volitev. Vsekakor pa med prvimi desetimi strankami z največ osvojenimi županskimi mesti prevladujejo desnosredinske stranke, kot so Brazilsko demokratsko gibanje, Progressistas, ki je kljub svojemu imenu konservativna stranka, Demokrati, Liberalna stranka, stranka Republikanci in stranka socialnih kristjanov. Poleg števila osvojenih županskih mest pa je pomemben faktor tudi to, ali je stranka ustoličila župane v prestolnicah zveznih držav, kar so storile predvsem desnosredinske stranke.
Kljub pretežni desni usmeritvi novoizvoljenih županov pa Santoro opozarja, da so ljudje bolj kakor ideologijo volili izkušene politike, pogosto nekdanje župane, ki so uspešno reševali lokalne probleme.
Primer takšne dinamike so volitve v Riu de Janieru, na katerih je izgubil dotedanji župan Marcelo Crivella, čeprav je njegovo ponovno izvolitev podprl Bolsonaro. Premagal ga je nekdanji župan Ria de Janeira, Eduardo Paes, ki pripada desnosredinski stranki.
Novost letošnjih lokalnih volitev je tudi neuspeh županskih kandidatov, ki jih je podprl predsednik Jair Bolsonaro. Ta je z neposrednim oddajanjem na Facebooku vsak teden podpiral kandidate za mestne svetnike in župane, medtem ko je razlagal, da je treba premagati levico. Bolsonarova kandidata sta zmagala le v dveh izmed 27-ih zveznih prestolnic, Bolsonaro pa se je po razglasitvi rezultatov oddaljil od svojih kandidatov. Santoro o vzroku za neuspeh teh kandidatov in zmanjšani predsednikovi moči vplivanja na volivce.
Ne glede na neuspehe svojih podpornikov na volitvah in na precej neuspešno vodenje boja proti pandemiji uživa Bolsonaro v Braziliji precejšnjo podporo javnosti. Javnomnenjske ankete mu kažejo 38-odstotno podporo, ki je med pandemijo, četudi je ta terjala veliko smrtnih žrtev, še narasla. Vlada namreč najrevnejšim Brazilcem izplačuje mesečni »dohodek v sili« v višini 120 ameriških dolarjev, ki pa poteče decembra. Ukrep je izjemno drag, zatorej je malo verjetno, da ga bo vlada podaljšala.
Na enajstem mestu po številu osvojenih županskih sedežev je levo usmerjena Delavska stranka, stranka nekdanjega predsednika Luiza Lule da Silve, ki je vladal med letoma 2003 in 2011, nakar je leta 2017 odšel v zapor zaradi sprejemanja podkupnin v škandalu »avtopralnica«. Lulo da Silvo je nasledila Dilma Roussef iz iste stranke, ki pa so jo nato leta 2016 odstavili s položaja zaradi kršitev zakonov o proračunu. Delavska stranka je v primerjavi z letom 2016 osvojila 72 županskih sedežev manj, predvsem pa je zgovorno to, da prvič po letu 1985 ni zmagala v nobeni prestolnici zveznih držav. Santoro o vzrokih za upadanje prljubljenosti Delavske stranke.
Čeprav je Delavska stranka največja levičarska stranka na državni ravni, pa so njeno mesto v lokalnih volitvah prevzele druge stranke levo od centra, kot sta Socialistična stranka Brazilije in Demokratična delavska stranka, ter manjše stranke. Santoro poudari, da so zmagale ravno zaradi vpetosti v lokalno okolje, in oceni splošno stanje levice na teh volitvah.
Kljub izvolitvi tradicionalnih strank pa so se v levičarskih strankah pojavili novi obrazi, mlajši od 40-ih let. Takšno presenečenje je na primer Guilherme Boulos iz Stranke socializma in svobode, ki ga je v težki kampanji za župana São Paula nato premagal Bruno Covas iz desnosredinske stranke PSDB. Stranka socializma in svobode je letos sicer osvojila le 5 županskih mest, pred štirimi leti pa dve. Santoro omeni počasi vzhajajoče nove, mlajše obraze, začenši z Boulosom.
Lokalne volitve ravno zaradi svoje vpetosti v lokalno okolje tamkajšne vladajoče politične dinastije ter usmerjenosti v lokalna vprašanja financiranja infrastukture in šolstva ne ponujajo trdnih dokazov o politični usmerjenosti Brazilcev, ki bi jih lahko enostavno prenesli v napovedi za predsedniške volitve 2022. Njihov izid pomeni le, da je večina Bolsonarovih županov, torej novincev izpred 4 let, več obljubljala kakor uresničila in da so volivci raje izbrali preverjene obraze.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj