Brez sonca, prevaram ni konca
Z današnjim sončnim dnem in poletnimi temperaturami smo končno zajadrali v poletje. Tisti, ki že uživate ob morskih obalah, v visokogorju ali na bregovih jezer in rek se boste v naslednjih dneh skoraj zagotovo nastavili soncu v upanju, da njegovi sončni žarki poskrbijo za temnejši ten kože. Za zaščito pred škodljivim ultravijoličnim sevanjem boste najverjetneje uporabili eno izmed krem za sončenje. Kako te delujejo, nam obrazloži Nina Slapšak, magistrica kemije, sicer proizvajalka naravne kozmetike.
Sončne kreme poleg različnih vitaminov in kemijskih spojin, ki ščitijo pred UV-sevanjem vsebujejo kovinske nanodelce, predvsem cinkov oksid in titanov dioksid. V sončne kreme jih dodajajo, ker preprečujejo poškodbe kože pred UV-žarki, omogočajo hitrejšo absorpcijo vitaminov in drugih spojin, pa tudi zato, ker koža po nanosu kreme z nanodelci nima belega leska. Po volji potrošnikom, ki želijo s sijočo kožo lepo porjaveti. Vlogo nanodelcev v sončnih kremah obrazloži Nina Slapšak.
Titanov dioksid se sicer uporablja tudi v avtomobilski, fotovoltaični in čistilni industriji. Njegova uporabnost se loči glede na način proizvodnje. Tako ločimo pigmentni titanov dioksid in tistega v nanodelcih. Razliko med proizvodnjo in uporabnostjo obeh oblik pojasni Nikolaja Podgoršek Selić, tehnična direktorica Cinkarne Celje.
Nekateri izdelki, ki vsebujejo nanodelce titanovega dioksida, so na trgu dostopni v obliki razpršil. Ob vdihavanju hlapov te spojine lahko v telesu povzročijo toksične reakcije, ob izpostavitvi sončni svetlobi pa se lahko sproščajo tudi prosti radikali, ki delujejo kot motilci hormonov ali pa povzročajo druge kronične bolezni, kožne alergije in celo kožnega raka.
Če ste mislili, da bomo v današnjem offsajdu ostali le pri sončnih kremah, ste se krepko zmotili. Z uvodom smo vas želeli le zavesti, tako kot evropske potrošnike in odločevalce zavajajo lobistične firme in združenja proizvajalcev kemičnih spojin v situacijah, ko želi Evropska unija zaostriti zakonodajo. V to se bomo v nadaljevanju konkretneje poglobili.
Korporativni lobiji na čelu z Združenjem proizvajalcev titanovega dioksida, katerega član je tudi Cinkarna Celje, se Evropski komisiji in skupnosti 28 članic na vso moč trudijo preprečiti sprejetje predloga, ki bi titanov dioksid uvrstil med zdravju škodljive kemijske spojine. Že leta 2006 je namreč Mednarodna agencija za raziskovanje rakavih obolenj, ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije kemijsko spojino označilo za rakotvorno in zdravju škodljivo, kot poudarja Vicky Cann, raziskovalka pri Corporate Europe Observatory.
Omenjeno logistično podjetje s krajšim imenom TDMA uradno ni del registriranih lobističnih podjetij v Bruslju, a so njihovi predstavniki vseeno prisotni na različnih sestankih Evropske komisije in njenih predvsem naravovarstvenih odborov, pojasnjuje Cann.
Sicer TDMA in druge lobistične firme kemijske industrije v raziskave uporabnosti titanovega dioksida v industriji po podatkih Corporate Europe Observatory letno vložijo več kot 14 milijonov evrov. V debatah z evropskimi odločevalci tako po besedah sogovornice pred zdravstvenimi in družbenimi posledicami prevelike uporabe spojine v prehrambeni in kozmetični industriji pogosto opozarjajo z uporabo argumenta, da so evropske regulative škodljive za gospodarski razvoj na tem področju.
Prej omenjeno združenje je tudi druga najpomembnejša stranka lobističnega združenja Fleishmann-Hillard, ki mu je v lanskem letu nakazala za okoli pol milijona evrov sredstev, namenjenih lobiranju v evropskem parlamentu in posameznih državah članicah proti sprejetju regulativnih instrumentov za titanov dioksid, obrazloži Cann.
Lobistično podjetje Fleishmann-Hillard je tudi sicer stara znanka petrokemičnih podjetij, ki so združene v Svetu evropskih kemičnih proizvajalcev, krajše CEFIC. V preteklosti je firma zastopala Exxonmobil in Monsanto, v razvidu svojih klientov pa prav tako kot prvo ne navaja združenja proizvajalcev titanovega dioksida.
Francija je lani kot prva izmed evropskih držav prepovedala uporabo titanovega dioksida v prehrambeni in kozmetični industriji kljub ostremu nasprotovanju proizvajalcev in prej omenjenih lobističnih firm. V svoji nacionalni zakonodaji je določila, da izdelki, ki vsebujejo nanodelce titanovega dioksida, ne smejo biti na voljo potrošnikom.
Do nevarnosti titanovega oksida pa je skeptična Nikolaja Podgoršek Selić, ki poudarja, da je bila študija o nevarnosti nanodelcev titanovega dioksida izvedena na podganah in ne izraža dejanskega rizika uporabe v industrijske in komercialne namene.
Tovrstno mnenje Kar pa tudi ni presenetljivo, saj je Cinkarna Celje ena izmed večjih ter pomembnejših proizvajalk titanovega dioksida v regiji in tudi sicer članica prej omenjene TDMA, zveze proizvajalcev titanovega dioksida. O vplivih na gospodarsko zbornico, ki je skupaj s partnerji iz Velike Britanije na Evropsko komisijo naslovila pismo, v katerem zavračajo podporo septemberski klasifikaciji, več pove Podgoršek Selić.
Septembra se bo na zasedanju osemindvajseterice po besedah Cann tudi pokazalo, kako uspešne so bile lobistične firme pri preprečevanju uvrstitve spojine na klasifikacijo nevarnih snovi. V sončnih dneh tako pazite, s kakšnimi kremami se mažete. Včasih je morda bolje, da so na vas beli madeži, kot pa da se z dopusta vrnete z opeklinami in morebitnim melanomom.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj