Brušenje revizorskega peresa
Računsko sodišče Republike Slovenije je najvišji organ, ki bdi nad porabo javnih in evropskih sredstev v državi. Po ustavi je pri svojem delu neodvisno; ni ga ni možno uvrstiti v nobeno izmed treh vej oblasti, aktov, s katerimi izvršuje revizijsko pristojnost, pa ni dopustno izpodbijati pred sodišči ali drugimi državnimi organi. Pristojnosti in delovanje Računskega sodišča - poleg omenjenega temeljnega zakona - ureja Zakon o računskem sodišču, ki datira v leto 2001, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o računskem sodišču pa v leto 2012.
Po skoraj dveh desetletjih je vlada na seji, ki se je zgodila v četrtek prejšnji teden, potrdila predlog novega zakona o računskem sodišču, saj obstoječa zakonska ureditev ni več zagotavljala zadostnih pravnih podlag za učinkovito izvajanje njegovih nalog. Predlog zakona revizijskih pristojnosti vsebinsko sicer ne spreminja, uvaja pa paleto novosti, ki stremijo k učinkovitejšemu revidiranju in širjenju nabora možnih revidirancev. Metod Dragonja, državni sekretar na Ministrstvu za finance, ki je pripravilo osnutek novega zakona, povzame proces njegovega nastanka.
Osnutek zakona je ministrstvo v javno obravnavo poslalo julija, po pretehtanju pripomb pa je šel tudi v usklajevanje med koalicijske poslanske skupine. Da mora biti zakon usklajen, se strinja tudi predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel, ker …
Predlog zakona stremi k hitrejšemu in učinkovitejšemu revidiranju. Med načrtovanimi “posodobljenimi rešitvami” je tudi uvedba skrajšanega postopka kot alternativa kompleksni reviziji.
K zmanjšanju birokratizacije cilja tudi ukrep, da bi Računsko sodišče po novem lahko ustavilo revizijski postopek in ne izdalo porevizijskega poročila. Primeri, zaradi katerih je v predlogu zakona predvidena omenjena rešitev, so sicer redki, za morebitno poseganje po tovrstni možnosti pa mora soglašati celotni senat Računskega sodišča. Gre za primere, ko je določena institucija ali organ v času revizije ukinjen ali se preoblikuje, ali pa se s strani preiskovalnih ali drugih organov ne izkaže potreba, da bi revizijo končali z izdajo mnenja.
Sklop zakonskih sprememb uvaja novost pri opredelitvi možnih subjektov revidiranja, in sicer pri opredelitvi uporabnika javnih sredstev v delu, ki se nanaša na pravne osebe zasebnega prava. Kaj konkretno to pomeni za opravljanje nadzora Računskega sodišča, pojasni Vesel.
Vlada želi s predlogom zakona Računskemu sodišču omogočiti tudi dostop do vseh relevantnih podatkov, ki jih to potrebuje tako za načrtovanje in izvajanje revizij kot tudi za oceno tveganja ter izvrševanja drugih nalog. Vesel je teh sprememb zelo vesel.
Pod pristojnosti Računskega sodišča sodi tudi revidiranje Banke Slovenije, ki ima sicer finančno in upravljavsko avtonomijo, neodvisnost centralne banke pa je bila tudi - čeravno ne izgovor pa vsaj razlog - zakaj je takratni guverner Boštjan Jazbec leta 2017 na ustavno sodišče vložil zahtevo o presoji ustavnosti dela zakona o pravilnosti nadzora Banke Slovenije. Računsko sodišče je naposled le opravilo Revizijo pravilnosti poslovanja in izvajanja nadzorstvenih funkcij Banke Slovenije, prav na tem primeru pa se je pokazalo, kako pomembni so zakonski okviri pri omogočanju delovanja najvišjega revizijskega organa v državi.
S predlogom novega krovnega zakona o Računskem sodišču, ki sedaj roma v državnozborsko proceduro, pristojnosti Računskega sodišča v Sloveniji ne le postajajo primerljive s tistimi, ki veljajo v Evropski uniji, ampak ...
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj