Budvanski puč

Čekam te u Budvi.
Budva je mesto na črnogorski obali, ki je v našem občestvu znano po poletnem turizmu, še posebej pa po tradicionalnih maturantskih izletih: nočna kluba Paris [parIs] in Trokadero sta se številnim vpisala v dolgoročni spomin. V kratkotrajnega navadno pač ne - izjeme potrjujejo pravilo.

Budva ima burno zgodovino - nekdanji otoček so po legendi poselili že Iliri, v četrtem stoletju pred našim štetjem so tod pohajkovali Grki, Rimljani pa so si kraj z okolico podredili dve stoletji pozneje. Ustanovili so municipij Butua, po razpadu Zahodnega rimskega cesarstva pa je bil kraj priključen Bizancu. Potem so prišli člani dinastije Nemanjić in tako naaaaprej. A številni puči niso ostali stvar preteklih legend in zgodovinskega spomina: ne, ne govorimo o tistem domnevnem poskusu državnega udara, ki se je imel zgoditi na dan splošnih volitev leta 2016 in ki ga je - če gre verjeti črnogorskemu pravosodju - v navezavi s hudobnimi Rusi pripravljala opozicija. Pravi pravcati mestni udar se je namreč zgodil včeraj zjutraj v Budvi. Policija je obkolila občinsko stavbo in pridržala župana Marka Carevića iz stranke Demokratska fronta, predsednika občinskega sveta Krsta Radovića iz vrst Demokratov in še nekaj občinskih uslužbencev, vsega skupaj 21 oseb. Sicer so že vse izpustili.

Pred podrobnejšo obravnavo včerajšnjega incidenta pa se spodobi in je pravično, da se spoznamo še s političnim preludijem, ki je sploh omogočil omenjena dejanja. Zdaj samostojni svetnik Stevan Džaković je namreč konec aprila izstopil iz občinske liste stranke Demokratska fronta in tako postal jeziček na tehtnici glasov za odstavitev zaenkrat še aktualne občinske administracije. V budvanski opoziciji so poleg vladnih Demokratske stranke socialistov, krajše DPS, in Socialdemokratske stranke še predstavniki liste majhne liberalne stranke Črnogorska in samostojec Džaković, ki je sicer podal skrajno neprepričljive razloge za izstop iz DF-a, zaradi česar že krožijo govorice o dogovorih pod mizo.

Z Džakovićem so opozicijske stranke v mestnem svetu prišle do večine in tako so v hotelski restavraciji turističnega kompleksa Slovenska plaža – vstop v mestno hišo jim je bil namreč onemogočen – izvedli alternativno sejo vzporednega občinskega sveta. Na njej so izglasovali nezaupnico občinski oblásti in zahtevali spremembo vodstva občine: na županski stolček se mora kot vršilec dolžnosti po njihovem zavihteti vodja budvanske Črnogorske Vladimir Bulatović, na mesto predsednice občinske skupščine pa Snežana Kuč iz DPS. Po velikodušni ponudbi županskega stolčka sodeč deluje stranka Črnogorska zgolj kot satelit vseprežemajočega DPS-a pod vodstvom Mila Đukanovića, stranke, ki deluje kot država znotraj države. Črnogorska je bila ustanovljena šele pred tremi leti, svoje predstavnike pa ima zgolj v budvanskem občinskem svetu.

Vzroke in razloge za včerajšnjo odstavitveno akcijo, ki je torej zgolj vrhunec pregretih odnosov v Budvi, opiše novinar Matija Miljanić.

Izjava.

Močno oboroženi policisti so brutalno in brez nalogov vstopili v občinsko stavbo ter nasilno odvedli prisotne. Obenem so razglasili, da na občini tega tega dne ne bodo delali. Uporabili so najmočnejša prisilna sredstva: županu Careviću so denimo zlomili nogo, zoper protestnike, ki se z menjavo ne strinjajo, pa so uporabili tudi solzivec. Zaradi nedostojnih policijskih prijemov so opozicijske stranke iz črnogorske skupščine in nekateri aktivisti že zahtevali razrešitev vodje policije. Pobožne želje. Vlogo policije opiše Miljanić.

Izjava.

So pa se zato včeraj na budvanskih ulicah ves dan odvijali protesti v podporo takrat priprtim. Po videoposnetkih sodeč je vsaj del pripadnikov občinske policije blokiral dostop državni policiji do občinske stavbe. Pri tem sicer ne gre zgolj za ljudi iz Budve, pač pa za podpornike stranke Demokratska fronta, ki je aktivno pozivala k protestom. Volivci in simpatizerji te stranke so predvsem Srbi, ki so bili proti črnogorski neodvisnosti. Odkrito izražajo gnev do Đukanovića, ki tako rekoč vodi Črno goro vse od leta 1989, ko je še kot mladi zaveznik Slobodana Miloševića zasedel stolček v Podgorici, v vmesnih treh desetletjih pa je prepotoval pot od deklarativnega komunista do liberalnega, »pro-Nato«, »pro-EU« in domoljubnega Črnogorca.

Protesti.

Pečat.

To je pravo vprašanje. Kje je pečat? S štampiljko želi wannabe novo vodstvo občine legitimizirati svojo oblast. Pečat je zaenkrat še pri Careviću, ki se je danes z novim vodstvom celo sestal. Dodal je, da si želi mirne rešitve in ne rešitve s pendreki. Miljanić:

Izjava.

Miljanić sicer meni, da je politika župana Carevića dobra in da je med ljudmi priljubljen. Budva je osrednja turistična destinacija v državi in zato spada med najbogatejše občine. Občina je utrpela izpad dohodka zaradi epidemije, poleg tega pa je imela občina v preteklih dneh blokiran račun. Župan Carević trdi, da se gre ministrstvo za finance politične igrice, medtem ko v Podgorici tovrstne navedbe vztrajno zavračajo.

Izjava.

Ozračje v Črni gori je politično pregreto že vsaj od leta 2018, ko so obeležili 100-letnico priključitve Kraljevine Črne gore Srbom in posledično Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vladajoča politična opcija namreč goji črnogorski nacionalni mit o nelegimitni aneksiji Črne gore in izgonu kraljeve družine Njegošev. Uradno vladno zgodovinopisje tako trdi, da je bila s tem ukinjena tudi avtonomna Črnogorska pravoslavna cerkev. V skladu s to logiko so konec prejšnjega leta v črnogorski skupščini sprejeli zakon, ki pravi, da morajo verske skupnosti dokazati lastništvo svojih objektov pred letom 1918, sicer ti postanejo državna last. Podporniki srbske pravoslavne cerkve so se v znak protesta odpravili na ulice, tako imenovane litije [lItije] pa so se odvijale vse do epidemije in celo takoj po njenem začetku, po krajšem premoru pa so se prejšnji teden vrnile na mestne ulice. Dogajanje v Budvi lahko tako razumemo skozi kontekst versko-kulturnega, a hkrati tudi politično-gospodarskega boja.

Summer in Montenegro.