BURUNDI NA BARIKADAH

Oblasti v Burundiju so po včerajšnjem zasedanju zunanjih ministrov vzhodnoafriških držav aretirale opozicijskega voditelja Audifaxa Ndabitoreyja. Obtožen je organiziranja upora. Na ulicah burundijskih mest že skoraj dva tedna potekajo protesti, ki jih je sprožila napoved trenutnega predsednika Pierra Nkurunziza, da bo na prihajajočih volitvah, ki naj bi se odvijale junija, poiskusil pridobiti še tretji mandat.

Opozicija predsednika obtožuje, da bi bila takšna poteza protiustavna. Podporniki stranke na oblasti pa poudarjajo, da ustava določa, da ima predsednik možnost ene ponovne izvolitve na neposrednih volitvah. Nkurunzizi pa je prvi mandat, z nastopom katerega se je zaključila 12 let trajajoča državljanska vojna, podelil parlament na neposrednih volitvah. Takšno mnenje je v torek potrdilo tudi Ustavno sodišče. Splošno sprejeto mnenje je, da bo Nkurunziza na volitvah verjetno uspel.

Nkurunziza je namreč po koncu državljanske vojne uspel vzpostaviti mir in pomiriti etnična nasprotja, kar mu v državi, ki je prestala vojno, v kateri je umrlo približno 300 tisoč ljudi, daje legitimnost. Opiše David E Kode iz južnoafriške nevladne organizacije CIVICUS:

Izjava

Poleg tega je Nkurunziza tekom preteklih dveh mandatov uvedel tudi precej ambiciozne socialne programe. Ti vključujejo brezplačno zdravstvo in razširjen javni šolski sistem. Več pove Jean-Benoit Fallise, raziskovalec na oxfordski univerzi:

Izjava

Po drugi strani pa gospodarska politika trenutnega predsednika ni prinesla rezultatov. Nadaljuje Fallise:

Izjava

Opozicija in civilna družba predsednika obtožujeta tudi sistematičnega zatiranja kritičnega mišljenja, političnih nasprotnikov in civilne družbe. Slednja je od konca državljanske vojne doživela preporod in se aktivno upira avtoritarnim ukrepom. Slednje opiše Kode:

Izjava

Nkurunziza je med državljansko vojno, ki je bila manifestacija etničnega spora med Hutuji in Tutsiji, deloval v hutujski uporniški organizaciji Nacionalni svet za obrambo demokracije. Kot smo že slišali, je kljub temu tekom preteklih dveh mandatov uspel pomiriti etnična trenja. Falliseja smo vprašali kakšna je na splošno vloga etnične pripadnosti v burundski družbi ter kako, če sploh, je to povezano s trenutnimi protesti:

Izjava

Etnična trenja so zatrta, a kljub temu še vedno podzavestno prisotna ne le v Burundiju, temveč tudi v sosednjih državah, predvsem Ruandi, ki je v devedesetih letih prejšnjega stoletja doživela genocid Hutujev nad Tutsiji. Poleg tega so tudi v sosednjhih državah na oblasti predsedniki, ki se moči oklepajo z vprašljivimi metodami in v kratkem pričakujejo volitve. Fallise razloži kakšni so interesi sosed v trenutni situaciji v Burundiju:

Izjava