Bye Bye Kurdistan*
*Adijo, Kurdistan
Združene države Amerike so napovedale, da ne bodo podprle turške vojaške operacije, s katero želi ta vzhodno od reke Evfrat na severu Sirije vzpostaviti tako imenovano “varno cono”, ki naj bi se raztezala približno 30 kilometrov v notranjost Sirije. O vzpostavitvi cone se je Turčija z ZDA dogovorila avgusta. Vanjo želi postopoma vrniti do dva milijona od 3,6 milijona sirskih beguncev, ki so trenutno nastanjeni predvsem v vzhodnih turških pokrajinah ob meji s Sirijo.
Cono naj bi vzpostavile enote Sirskih demokratičnih sil, krajše SDF: koalicije uporniških skupin, v kateri prevladujejo oborožene enote kurdskih Ljudskih zaščitnih enot, krajše YPG. Slednjo organizacijo Turčija označuje kot teroristično, zato se je z ZDA dogovorila, da bodo cono vzpostavile arabske organizacije, ki so pridružene Sirskim demokratičnim silam, YPG pa v coni ne bo prisotna.
Fayik Yagizay, delegat prokurdske Demokratične ljudske stranke HDP v Svetu Evrope, ob tem opozarja, da gre pri turški napovedi vzpostavitve “varne cone” predvsem za preprečevanje možnosti, da bi se na območjih, ki jih imajo pod nadzorom enote YPG, vzpostavila kurdska enklava.
Ob tem želi Turčija s preseljevanjem večinoma arabskih sirskih beguncev na večinsko kurdska območja ta tudi demografsko predrugačiti. Podoben scenarij se je namreč odvil po zaključeni turški vojaški operaciji Oljčna vejica med januarjem in marcem lansko leto. Po zavzetju regije in mesta Afrin, prej pod nadzorom Sirskih demokratičnih sil, je Turčija jurisdikcijo nad območjem predala Svobodni sirski armadi in poskrbela za izselitev kurdskega prebivalstva v regiji.
Repopulacija sirskih beguncev je tako po mnenju sogovornika le taktika za depopulacijo kurdskega prebivalstva, kar nevarno spominja na ravno nasprotne prakse, ki jih na palestinskih ozemljih izvaja Izrael.
Ker nova “varna cona” zaradi notranjih trenj posameznih skupin, ki nadzorujejo pokrajino, še vedno ni bila vzpostavljena in naj bi bila na območju še vedno prisotna tudi YPG, namerava Ankara sedaj cono vzpostaviti kar sama.
O tem sta v nedeljo v direktnem telefonskem pogovoru spregovorila ameriški predsednik Donald Trump in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Dogovorila sta se, da se bo za začetek 150 od okrog 1000 pripadnic in pripadnikov ameriških oboroženih enot do začetka turške vojaške operacije umaknilo s strateških lokacij v bodoči varni coni.
Ob tem se postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo z zajetimi borci Islamske države in njihovimi družinskimi člani. Z umikom ameriških sil, ki finančno in operativno pomagajo enotam SDF in YPG, bo nadzor nad zajetimi borci prevzela Turčija.
Zajete formacije borcev Islamske države bi se lahko tako ponovno začele organizirati na širšem območju Iraka, Turčije in Sirije.
Po navedbah oboroženih sil SDF, ki jih ob sirsko-turški meji vodijo kurdske oborožene enote YPG, in Sirskega observatorija za človekove pravice so se danes ameriške sile že začele umikati iz krajev Tel Abjad in Ein Eisa na severu Sirije. Interes za umik ameriških sil pa ni le na strani Turčije, temveč tudi Rusije, ki bi na tem območju pridobila večji vpliv.
Podobno merjenje moči med Rusijo in ZDA smo lahko opazovali tudi v bitki za prevzem nadzora nad sirskim mestom Idlib.
Odločitev predsednika Trumpa o spremembi vojaške taktike na tem območju je sicer presenečenje in je v nasprotju z dosedanjimi politikami ameriškega obrambnega in zunanjega ministrstva. Prejšnji poskus umika ameriških vojakov decembra lani se je končal z odstopom obrambnega ministra Jima Mattisa.
Za zdaj še ni jasno, kako ekstenzivna bo turška vojaška operacija in v kakšni meri bo usmerjena proti enotam kurdske YPG, vendar sile SDF-ja opozarjajo, da bi turški napad nanje lahko preobrnil leta uspešnih operacij proti Islamski državi. Možnosti za uspešen odpor proti drugi najmočnejši vojski zveze NATO pa brez podpore ameriških zaveznikov pravzaprav nimajo.
Recep Tayyip Erdogan je namreč danes v parlamentu ponovno poudaril, da je turška vojska v vsakem trenutku pripravljena sprožiti operacijo proti kurdskim borcem v Siriji. Citiramo: "Stavek, ki ga vedno znova ponavljam je: Brez svarila lahko pridemo katero koli noč." Sogovornik sklepa, da je vzrok za vojaško operacijo tudi manjša podpora, ki jo njegova Stranka za pravičnost in razvoj uživa med volivci in volivkami.
Evropska unija je sicer v današnji izjavi za medije izrazila zadržanost do vzpostavitve “varne cone”.
Pri nadaljnjem poteku vzpostavljanja “varne cone” bo tako pomembno ravnanje Francije, ki je bila najmočnejša evropska zaveznica v Natovi koaliciji proti Islamski državi, današnji prispevek zaključuje sogovornik Fayik Yagizay.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj