Celica na prostem trgu

Nepremičninski posli Mestne občine Ljubljana so zopet pripeljali do točke vrelišča. Tokrat se je v primežu poslovnih interesov znašel Hostel Celica na Metelkovi 8. Sodeč po objavi na javni dražbi, MOL Celico prodaja zgolj kot nepremičnino, poslovni prostor brez opreme, z izklicno ceno 2.340.000 evrov. Ko je informacija o načrtovani prodaji po ovinkih prišla do programskega in poslovnega vodstva Celice, to sta Kulturno-umetniško društvo Sestava in podjetje Šouhostel, so sklicali tiskovno konferenco, kjer so predstavili svoje razloge za nasprotovanje prodaji. In razlogov kar mrgoli.

V začetku je sporna že sama ločitev objekta od vsebine, ki se v njem izvaja. Celica združuje hostel, kulturni center in muzej ter je prav zaradi svoje zgodovine, specifičnosti in večplastnosti postala turistična znamenitost Ljubljane svetovnih razsežnosti. Ločitev te dejavnosti od nepremičnine, v kateri se izvaja, je tako smiselna le v primeru, da ima potencialni kupec namen na tem zemljišču postaviti nekaj povsem drugega, to pa Celico de facto postavlja v ogrožen položaj.

Janko Rožič, vodja Celičinega programa, je po uvodni glasbeni točki navzočim tako predstavil zgodovinski in kulturni pomen hostla in njegovih sodelavcev:

Izjava

Tekom devetdesetih je skupina pod vodstvom članov KUD-a Sestava bivši zapor postopno spreminjala v njegovo konceptualno nasprotje. Lokacija jim je bila zelo naklonjena, prav tako takratna mestna oblast:

Izjava

Od tedaj se je razpoznavnost Celice kot kulturne in turistične znamenitosti samo večala, kolektivu, ki jo je upravljal, pa je uspelo vzpostaviti trajne vezi z ustvarjalci iz vsepovsod, številni izmed katerih so razpoznavni tudi na svetovni ravni. Rožič prav zaradi tega preizprašuje prodajno logiko mestne občine:

Izjava

Mitja Okorn, slikar in član KUD-a Sestava, temu dodaja še vlogo, ki jo je hostel z nudenjem kapacitet za mladinski turizem odigral pri splošnem večanju turistične atraktivnosti Ljubljane:

Izjava

Informacijo o načrtovani prodaji so člani KUD-a Sestava prejeli posredno, preko direktorja podjetja Šouhostel Tomaža Juvana. Ta pa je informacijo prejel po elektronski pošti. Med MOL-om in predstavniki Celice ni bilo nikakršnih direktnih stikov v zvezi s prodajo, po Rožičevih besedah pa se je odnos z občino slabšal že več let:

Izjava

Formalni predpogoj za poteze Mestne občine je bil prenos petindvajset odstotnega deleža lastništva Celice iz Študentske organizacije Univerze v Ljubljani na MOL. MOL je tako danes stoodstotni lastnik nepremičnine, Šouhostel pa le najemnik. Zgodovino lastništva povzame Rožič:

Izjava

S spremembo lastništva pa je prišla tudi opaznejša sprememba odnosa z MOL-om.

Izjava

Celica ima dva vira financiranja: razpisno dejavnost in hotelirstvo. Občina je ob prevzemu lastništva dvignila najemnino, zmanjšal pa se je tudi obseg razpisnih sredstev za kulturo. Navkljub zaostrenim pogojem je Celica še vedno poslovala precej uspešno. Okorn in Rožič:

Izjava

Po Juvanovih besedah ŠOUhostel ne namerava biti potencialni kupec, izklicna cena je za hostelsko dejavnost tudi za kakšen milijon previsoka:

Izjava

Juvan v nadaljevanju tudi razloži kako se je najemnina spreminjala skladno z lastništvom in kako je to vplivalo na poslovanje:

Izjava

Zgodovino uporabe spomeniške zaščite, njene prednosti in slabosti povzameta Vesna Krmelj, predsednica KUD Sestava ter Žiga Okorn:

Izjava

Da s strani občine in z njo povezanih poslovnih interesov obstaja zanimanje za zemljišče na Metelkovi 8, je že dolgo znano. Menjajo se predvsem konkretni interesenti. Rožič:

Izjava

Šouhostel ima najemno pogodbo za prostore Hostla Celica sklenjeno do konca tega leta. Če in kdaj bodo morali prostor zapustiti, v podjetju še ne vedo. Najslabša možnost pa bi bila, da bi se morali izseliti v začetku poletja, ko se zaključi mrtva sezona. V tem primeru bi dejavnost zaključili z izgubo. Zato Juvan poudarja, da je realna možnost, da bodo prostor zapustili že prvega januarja:

Izjava

Rožič napoveduje, da se bodo v primeru neodzivanja mestnih oblasti obrnili tudi na vlado in širšo javnost.