Čisto novi Sokolc
V Novem mestu je vse nared za obnovo Narodnega doma oziroma Sokolca, ki je bil zadnja tri leta zaprt. V tem času so sicer poskrbeli za najnujnejše sanacije, zdaj pa je občina končno pripravila projekt obnove, poleg tega pa je skoraj nared tudi konservatorski načrt, ki je nujen za izdajo gradbenega dovoljenja. Novomeški Narodni dom je bil prvi te vrste v slovenskem prostoru in je imel v 19. stoletju veliko narodnobuditeljsko vlogo, kasneje, v 20. stoletju, pa je vse bolj in bolj prevzemal vlogo novomeškega kulturnega središča, v njem pa je imelo dom tudi telovadno društvo Sokol. V zadnjih letih se je Sokolc sicer omenjal predvsem v povezavi z deložacijo uporabnikov avtonomne cone Sokolc, ki so uporabljali prostore Narodnega doma. Ti so dom zapustil leta 2018, čeprav so imeli z bivšim županom Alojzijem Muhičem podpisano pogodbo o njegovem upravljanju. Izseliti so se morali po tem, ko je novomeška občina z zdajšnjim županom Gregorjem Macedonijem na čelu sprožila sodni postopek proti uporabnikom doma, ki ga je tudi dobila.
V zadnjih treh letih je občina sanirala zgolj najnujnejše dele objekta, na primer ostrešje in strešno kritino leta 2018. A tudi to so pogojevali z izselitvijo takratnih uporabnikov Sokolca, saj da obnova ni možna, če so v prostorih uporabniki. Obnova je takrat stekla šele po izselitvi posameznikov. Kdaj se bo začela obnova celotnega Narodnega doma, pove arhitekt Tomaž Slak, vodja urbanističnega sveta Mestne občine Novo mesto.
Obnova naj bi se financirala iz razpisov, projekt pa je tako obsežen, da ga bo morala občina sofinancirati iz svojega žepa.
Zaradi dotrajanosti stavbe in ker Narodni dom ne ustreza protipotresnim standardom, bo cena obnove večmilijonska.
Kot pove Slak, so se projekta lotili narobe. Ker so stene in struktura stavbe zavarovane s spomeniškim varstvom, bodo prostori v stavbi ostali enaki. Namesto da bi prostore prilagajali vsebinam, bodo te prilagajali prostoru.
Največji del Narodnega doma bo namenjen muzejski razstavi o slovenskem olimpijcu Leonu Štuklju, ki je večino svojega življenja preživel v Novem mestu. Muzejski prostor bo občina dala v upravljanje Dolenjskemu muzeju, zbirko pa bodo oblikovali njegovi kustosi.
Slak pojasni, da je bojazen, da bi prostori v Narodnem domu ostali prazni, odveč. Glavna točka, ki bo privabljala domačine in tuje obiskovalce, bo – kot se narodnemu domu na Slovenskem spodobi – bar, ki bo v pritličju.
Občina ni ustanovila zavoda ali podobne institucije, ki bi upravljala nove prostore in jim dala vsebino. Prostori bodo izkoriščeni za različne namene. To naj bi bili različni ateljeji, vendar občina še ne bo točno določila, kako bodo te prostore uporabili.
Posamezniki, ki se bodo zanimali za te prostore, se bodo lahko prijavili na razpise. Slak doda, da umetnikom, ki so jih iz Sokolca izselili leta 2018, ne bodo preprečevali uporabe teh prostorov.
Kot smo že omenili, so bili leta 2018 iz Narodnega doma odstranjeni umetniki in uporabniki avtonomne cone Sokolc. Ti so izgubili večino svojih umetniških del, saj so jih pustili v prostorih Narodnega doma, kjer so bila uničena, potem ko so se izselili iz Sokolca. Kaj si o obnovi Narodnega doma mislijo bivši uporabniki Sokolca, pove Sebastjan Šeremet.
Sokolc bo tako dobil vsaj arhitekturno obnovo, ki si jo kot zgodovinsko markanten objekt zasluži. A zaradi deložacije umetnikov in uničevanja alternativne kulture – podobnemu smo bili priča v Rogu – ostaja vprašanje, čemu bodo ti prostori sploh služili.
Slika: Kamra: Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj