DAVČNI DA CAPO

Ministrstvo za finance pod vodstvom ministra Andreja Širclja je pred dobrim tednom predstavilo predloge več zakonov na področju davčne zakonodaje. Vladna koalicija je spremembe na enem od štirih prednostnih področij, ki jih namerava do konca mandata prevetriti, označila za ključne, saj naj bi spodbujale konkurenčnost na slovenskem trgu ter pripomogle k želenemu gospodarskemu razvoju Slovenije. Poljudno imenovana Šircljeva davčna reforma naj bi po besedah vlade temeljito razbremenila srednji razred ter omogočila razcvet slovenskega gospodarstva, kritiki davčne reforme, med njimi seveda opozicija, pa opozarjajo, da gre pri posegu v davčno zakonodajo za obubožanje javnih financ na račun davčne razbremenitve delodajalcev, podjetij in premožnejših državljanov Slovenije. 

Ravno slednjim najbolj ugaja uvedba socialne kapice v sklopu Zakona o debirokratizaciji, ki ga je vlada sprejela marca. Socialna kapica posega v Zakon o prispevkih za socialno varnost. Namreč posamezniki z bruto plačo višjo od 6000 evrov bi bili oproščeni plačevanja sorazmernih prispevkov za socialno varnost, nad plačo, višjo od meje, ki so jo postavili vladni finančniki, pa bi se obračunavala le akontacija dohodnine. 

Predloge zakonov, združene v imenu davčna reforma, je Ministrstvo za finance poslalo v medresorsko usklajevanje in Službi vlade za zakonodajo. Ob njihovem sprejetju bi se dvignila splošna olajšava, ki je odvisna od skupnega letnega dohodka, in sicer s 3500 evrov na 7500 evrov, kar bi vlada postopoma uvajala do leta 2025. Poleg splošne olajšave bi se znižala davčna stopnja za 5. dohodninski razred s 50 na 45 odstotkov. S spremembami Zakona o dohodnini bi se znižala tudi stopnja dohodnine od dohodka iz kapitala, pri čemer bi bili ti vključeni v letno davčno osnovo in s tem rentabilni. Na potaknjence v davčni reformi, ki bi večinoma koristili premožnejšim, opozarja sociolog Marko Kržan.

izjava

Davčna reforma naj bi po mnenju vlade spodbudila gospodarski razvoj in na slovenski trg pripeljala visokotehnološka podjetja ter prav tako povečala interes za vlagatelje. Vladnim obljubam o širitvi visokotehnološkega trga navkljub Kržan ponazori, da gre zgolj za neutemeljene trditve.

izjava

Novi predlogi zakonov na področju davčne zakonodaje ob uveljavitvi ne bi imeli bistvenega pozitivnega vpliva na povprečnega Slovenca, kljub temu da vlada trdi, da gre pri reformi za razbremenjevanje srednjega razreda. 

izjava

Ena od posledic morebitne nove davčne zakonodaje bo tudi velik primanjkljaj javnih prihodkov, predvsem tistih, ki polnijo pokojninsko ter zdravstveno blagajno. Upad prihodkov v proračunu prihodnjega leta bi znašal 280 milijonov evrov, po popolni implementaciji oziroma leta 2025 pa bi znašal več kot milijardo evrov. O posledicah primanjkljajev Kržan. 

izjava

Predlog Zakona o dohodnini znižuje davčno osnovo v višini 1500 evrov za starejše, kar so v vladi poimenovali kar seniorska olajšava. Slednja pomeni, da bodo imeli starejši od 70 let neobdavčen dohodek od 1433 evrov mesečno. Znižuje se tudi stopnja dohodnine od dohodka iz kapitala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov ter od dohodka iz oddajanja premoženja v najem s 27,5 odstotka na 15 odstotkov. Marko Kržan razloži, da bo nižja stopnja koristila premožnejšemu razredu, v navadi katerega je, da zvito obide davčno zakonodajo.

izjava

Davčna reforma ni edina, ki bi zloglasnemu enemu odstotku omogočila kopičenje kapitala. Z že omenjeno socialno kapico, nad katero so navdušeni v gospodarstvu - po njihovem naj bi Slovenija tako postala privlačnejša za vrhunske kadre - je vlada še dodatno razbremenila najbolje plačane. Socialno kapico, ki jo uvaja vlada, a jo je poskušala uvesti že vlada Mira Cerarja, razloži ekonomistka in nekdanja svetovalka predsednika republike Boruta Pahorja za ekonomsko in socialno politiko ter naša radijska kolumnistka Helena Kamnar.

izjava

Tudi uvedba socialne kapice bo državo obremenila z luknjo v socialni blagajni, razloži Kamnar.

izjava

Javne finančne posledice socialne kapice bodo sicer manjše od tistih, ki bi jih povzročila davčna reforma, a bodo prizadele predvsem delovanje javnega zdravstva. 

izjava

Vlada načrtuje, da bi izpad javnih financ kompenzirala z večjo potrošnjo in zaposlenostjo, a gre po mnenju Marka Kržana zgolj za brezpomenske napovedi, ki bi se lahko preobrazile v zadolževanje in kasneje v reze socialne varnosti ter pravic. Kržan razloži, da je bolj kot nova davčna reforma potrebna rekonstrukcija slovenskega davčnega sistema.

izjava

Vsote davkov, ki jih bomo morali prispevati v državno blagajno, se torej zmanjšujejo, a taisti davki hkrati zmanjšujejo socialno varnost ter druge bonitete države blaginje. O tem, kako visoki bodo, pa bodo po obravnavi na delovnih telesih odločali poslanci na Šubičevi.