Davek za peščico korporacij
Parlamentarni odbor za finance je v drugi obravnavi podprl predlog Zakona o minimalnem davku, po katerem bodo največja podjetja državi morala plačevati najmanj 15-odstotni efektivni davek. Gre za delno implementacijo dogovora, ki ga je pred dobrima dvema letoma v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, znane kot OECD, sklenilo skoraj 140 držav. Lani je Svet Evropske unije nato sprejel direktivo o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje, ki jo novi zakon prenaša v slovenski pravni red. Večji del zakona, ki ga mora potrditi še državni zbor, bo začel veljati z naslednjim letom. Del o plačilu prenizko obdavčenih dobičkov, plačanih v državah z nižjimi davčnimi stopnjami kot pri nas, bo začel veljati leta 2025.
Bistvo predloga je, da bodo morala največja podjetja v državi plačati 15-odstotni davek na davčno osnovo, poenostavljeno povedano, na dobiček. Čeprav v Sloveniji po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb za pravne osebe velja splošna 19-odstotna davčna stopnja, to še ne pomeni, da vsa podjetja davke plačujejo po tej stopnji. Denimo zaradi državnih olajšav lahko efektivno, torej dejansko, plačajo tudi manj kot 15 odstotkov davka na dobiček. Kot so na finančnem ministrstvu utemeljili v predlogu novega zakona, se dejanska davčna stopnja pri nas giblje med 14,7 odstotka in 14,8 odstotka. Po ugotovitvah ministrstva je bila lani povprečna uradna davčna stopnja v Evropski uniji 21,4 odstotka, Slovenija je bila tako z 19-odstotno obdavčitvijo dohodka pravnih oseb na 18. mestu v Uniji.
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Katja Božič je na parlamentarnem odboru pojasnila, da novi zakon ne posega v uradno davčno stopnjo, ampak uvaja povrhnji ali dodatni davek za tista podjetja, ki v Sloveniji dejansko plačajo manj kot 15-odstotni davek na dobiček.
Povrhnji davek bodo torej morala plačati le podjetja, ki so del skupin z letnimi prihodki, višjimi od tri četrt milijarde evrov. Denimo Mercator je del skupine Fortenova, ki je imela lani več kot pet milijard evrov prihodkov. To pomeni, da bi Mercator, če bi dejansko plačal manj kot 15 odstotkov davka na dobiček, moral plačati še povrhnji davek, ki bi pokril razliko do 15 odstotkov. Podjetja torej davka ne plačajo na svoje prihodke, ampak na dobičke. Toda za ugotovitev tega, katera podjetja sodijo v okvir regulacije svetovne minimalne davčne stopnje, se upošteva velikost prihodkov celotne skupine podjetij, ki ima podružnico v Sloveniji.
Uradno zaenkrat ni povsem jasno, katera podjetja, ki delujejo pri nas, bodo po novem zakonu zavezana plačilu povrhnjega davka. Na odboru za finance smo danes slišali, da v Sloveniji deluje 148* takih velikih mednarodnih podjetij, a jih manj kot deset dosega tri četrt milijarde evrov letnega prihodka. Poleg lastnice Mercatorja sta to še denimo farmacevtska Krka in naftni Petrol.
Minimalna globalna davčna stopnja bo učinkovita le v primeru, da jo bodo uveljavile vse – ali vsaj večina – držav. Na ta način podjetja ne bodo mogla davka preprosto plačati v državah, ki imajo nižje davčne stopnje. Osnovni namen ideje minimalne davčne stopnje predstavi Tommaso Faccio, vodja sekretariata Neodvisne komisije za reformo mednarodnih korporativnih davkov in predavatelj na Univerzi v Nottinghamu. Za začetek bolje pojasni razliko med dejansko in uradno davčno stopnjo.
Za preprečitev bega korporacij v države z nizkimi davčnimi stopnjami so se države v okviru globalnega dogovora strinjale tudi z obračunom prenizko obdavčenih dobičkov v državi, kjer so jih ustvarile. Če podjetje davek plača izključno na Irskem, kar v Evropski uniji velja predvsem za tehnološke gigante, potem bo moralo po dogovoru davek na dobiček, ki ga je ustvarilo denimo v Sloveniji, vseeno poravnati slovenski državi. Ta del dogovora stopa v veljavo z letom 2025.
Sicer so se države pred dvema letoma dogovorile tudi o prenosu pooblastil za obdavčenje korporacij v državah, kjer poslujejo, ne zgolj v tistih, kjer zdaj prijavljajo dobičke.
Toda iz tega dogovora zaenkrat ne bo nič, glavni razlog za to pa je v politiki Združenih držav Amerike. Faccio:
Sogovorec meni, da je dogovor o globalnem minimalnem davku korak v pravo smer, vsaj ko govorimo o pravični obdavčitvi največjih dobičkarjev. Toda v dogovoru je tudi nekaj pomanjkljivosti:
Za boljšo učinkovitost globalnega davka bi ta moral biti predvsem višji, denimo namesto 15-odstoten vsaj 25-odstoten. Države Evropske unije imajo namreč že sedaj davke na dohodek pravnih oseb višje od 15 odstotkov.
Vir fotografije: openclipart in rawpixel, modificirano
* S finančnega minstrstva so na naše vprašanje, ali lahko potrdijo te podatke, 15. 12. 2023 odgovorili: »Ocenjujemo, da bo predlog Zakona o minimalnem davku učinkoval na skupno 184 multinacionalnih skupin. Poimenskega seznama teh multinacionalnih skupin ne moremo podati, saj gre za informacije, ki predstavljajo davčno tajnost. Ob uvedbi pravila domačega povrhnjega davka bi lahko iz tega naslova pridobili dodatno okoli 27 milijonov evrov prihodkov v prvem letu.«
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj