Delavski razred proti okupatorju
Na shodu za svobodno Palestino, ki se je tokrat v Ljubljani odvil v nedeljo, je več sto protestnikov vlado med drugim pozvalo k uvedbi sankcij proti Izraelu in uvedbi emarga na izvoz orožja v Izrael. Vlada Roberta Goloba se onkraj retoričnega izražanja namere po priznanju Palestine in namenitve nekaj cekinov agenciji Združenih narodov za palestinske begunce na pozive, ki jih aktivisti ponavljajo že mesece, ne odziva. Tako kot ostale zahodne vlade. Zato pa solidarnost s Palestinci na Zahodu skušajo udejanjati nedržavni akterji. Na primer sindikati z blokadami izraelskega tovora v pristaniščih.
Združenje Delavci v Palestini, ki združuje večje palestinske sindikate in sindikalne centrale, je že teden dni po 7. oktobru izdalo poziv, v katerem je sindikate in delavce pozvalo k protestniškim akcijam v podporo Palestini. Združenje je pozvalo k prenehanju kakršnega koli sodelovanja z Izraelom, predvsem pa k prenehanju dobave orožja in financiranja vojaških raziskav v državi.
V Španiji se je na poziv odzvalo 14 sindikatov in okoli 200 nevladnih organizacij, ki so vlado pozvale k prenehanju trgovanja z orožjem z Izraelom. Kot so zapisali, je Španija od leta 2000 Izraelu prodala za 139 milijonov evrov orožja. Poleg tega so španske oblasti septembra lani podpisale dogovor o nakupu raketnega sistema, imenovanega Silam, ki ga izdeluje izraelsko podjetje Elbit Systems. Sistem bo Španijo stal skoraj 600 milijonov evrov. Sindikat barcelonskih pristaniških delavcev se je novembra odločil, da v barcelonskem pristanišču delavci ne bodo pretovarjali orožja.
Podobne akcije so izvedli tudi belgijski sindikati, ki dobave orožja Izraelu niso preprečevali le v pristaniščih, temveč tudi na letališčih. Akcije belgijskih delavcev opiše Katy Fox-Hodess s Centra za dostojno delo na Univerzi v Sheffieldu.
Med najodmevnejšimi akcijami je gotovo upor pristaniških delavcev v italijanski Genovi. Avtonomni kolektiv pristaniških delavcev z drugimi sindikati v pristanišču od desetega novembra organizira protestno akcijo, v okviru katere so prenehali s pretovarjanjem tovora, ki ga prevaža izraelski ladjar ZIM.
Fox-Hodess pojasnjuje, da so prav delavci v Genovi sodelovali že v preteklih podobnih akcijah.
Po več državah proteste in prekinitve dela v pristaniščih ter letališčih dopolnjujejo protesti pred tovarnami, ki izdelujejo orožje ali z njim povezane proizvode. Združenje katalonskih sindikatov je organiziralo protest proti izraelski firmi ICL Group, ki farmacevtskemu gigantu Bayer dobavlja fosfate za proizvodnjo belega fosforja, s katerim Združene države Amerike zalagajo izraelsko vojsko. Pred tovarnami, ki proizvajajo vojaško opremo in orožje, so protestirali tudi v Združenem kraljestvu.
Opisani protesti seveda niso izključno vezani na evropske države. Dobavi orožja nasprotujejo tudi indijske sindikalne zveze, ki so se uprle napotitvi indijskih delavcev v Izrael. Tam bi nadomestili okrog sto tisoč palestinskih gradbenih delavcev. Izraelske oblasti so kmalu po začetku ofenzive v Gazi delovna dovoljenja za Palestince zamrznile.
Solidarnostnim akcijam so se v manjšem obsegu pridružili tudi v državah, ki glasno podpirajo in financirajo genocid. Sogovorka opiše upor delavcev v Avstraliji in Združenih državah Amerike.
Fox-Hodess pojasnjuje, da se takšno sindikalno organiziranje ni začelo s pozivom palestinskih sindikatov, temveč so podobne akcije potekale že pred petimi leti, ko so delavci v več pristaniščih želeli preprečiti izvoz orožja Saudovi Arabiji, ki ga uporablja za vojno v Jemnu.
Kaj pa slovenski sindikati? V Sloveniji vse od lanskega oktobra nismo dočakali nikakršne akcije delavskih združenj, s katerimi bi podprli palestinski poziv ali skušali opozoriti na genocid. Posamični sindikati se sicer podpisujejo pod pozive Gibanja za pravice Palestincev. Poklicali smo več slovenskih sindikatov, a v večini niso želeli podati izjave. Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Jakob Počivavšek, predsednik sindikalne centrale Pergam, in Mladen Jovičić iz Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper so povedali, da nasilje v Gazi sicer obsojajo, o protestnih akcijah pa niso razmišljali. Na vprašanje, ali so pripravljeni sodelovati v protestniških akcijah in ali so o čem podobnem že razmišljali, je bila pripravljena odgovoriti Mojca Žerak iz Sindikata Mladi plus.
Po podatkih iz leta 2022 je Slovenija v Izrael izvozila za več kot 100 milijonov evrov blaga. Največji odstotek tega so predstavljale električne baterije, kamena volna, papir brez premaza in stroji za obdelavo lesa. Iz Izraela je Slovenija po podatkih iz leta 2022 uvozila za približno 350 milijonov evrov blaga. Največ je naftnih proizvodov, pesticidov, letalskih delov in tropskega sadja. To so potrdili v Luki Koper, kjer so dejali, da največji delež produktov iz Izraela v luki predstavljata sadje in zelenjava. Slovenija je Izraelu leta 2022 dobavila tudi za 217 tisoč evrov materiala, iz katerega se lahko izdelujejo topovske cevi, iz Izraela pa je uvozila za dobrih 700 tisoč evrov streliva in naprav za izdelovanje vžigalnikov, je poročala Mladina.
Delavske akcije, o katerih smo govorili danes, so sicer bolj kot z materialnega pomembne s simbolnega vidika. Največji gospodarski udarec za podjetja predstavljajo akcije, v okviru katerih delavci ladjam s tovorom preprečijo zasidranje v pristanišču.
Pri nas torej pozivi k prekinitvi trgovskih odnosov z okupatorsko tvorbo Izrael ostajajo le del protestnih govorov. Spomnimo, da je še leta 2009 Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pripravila mirovno manifestacijo za zaščito otrok v Gazi.
Fotografija: CALP Facebook
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj