Demos z mrežo nad kracijo
Vlada je v Odloku o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih 23. oktobra lani določila, da “vsakih sedem dni in ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči, da se ti ukrepi še naprej uporabljajo, ali pa ukrepe spremeni oziroma odpravi ter o tem obvesti Državni zbor in javnost”. V prvem primeru bi morala vlada v skladu z dikcijo odloka tega ponovno sprejeti in ga objaviti v Uradnem listu, saj ima tako zapisan odlok sam po sebi zgolj sedemdnevno veljavo. Vlada ga je poskušala podaljšati s sprejetjem sklepa, kar pa v tem primeru ne zadostuje. Pojasni Pirnat.
Dragi poslušalec, če si se izgubil v pravniškem žargonu in si si ob poslušanju zgornje izjave bil primoran priznati, da je ne čisto dobro razumeš, vedi, da nisi sam. S teboj je notranji minister Aleš Hojs.
Pravna mreža je javno pozvala vrhovno državno tožilstvo, da vloži zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne odločbe o prekrških, ki so jih konec lanskega leta izdajali na podlagi neveljavnih predpisov. Prekrški se večinoma nanašajo na kršitve vladnih odlokov in ukrepov v času epidemije, ki so bili sprejeti na podlagi 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih.
Ustavno sodišče je 3. decembra lani ugotovilo, da takrat veljavni ukrepi, sprejeti kot sklepi vlade, niso bili objavljeni v Uradnem listu oziroma niso bili podaljšani v ustreznem časovnem obdobju in so bili zato neveljavni. Posamezen odlok ima veljavnost bodisi 7 bodisi 14 dni. Vlada je po besedah Rajka Pirnata s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani dolžna vsakemu objavljenemu odloku dodati tudi pisno obrazložitev, česar pa ni storila. Več o tem Rajko Pirnat.
Vlada je svoje delovanje sicer spremenila tako, da posamezne odloke ponovno objavlja. Pirnat pa trdi, da tudi to ni prav skladno z odločitvijo Ustavnega sodišča.
Pravna mreža sicer še pričakuje odziv državnega tožilstva, ali se bo odločilo po uradni dolžnosti zahtevati vračilo glob. Pirnat pravi, da bi bilo smiselno uveljaviti sistemsko ureditev vračila stroškov oškodovancem, ki so prejeli globo za kršitev odlokov, ki niso bili veljavni. Če do takšne sistemske ureditve ne bo prišlo, bodo morale prizadete osebe same vlagati potrebna pravna sredstva in odškodninske zahtevke.
Na spletni platformi Pravne mreže so že objavljena določena pravna mnenja o prepovedi gibanja, nošenja maske in tudi hupanja med protesti. Ravnanje policije naj v primeru izdajanja glob za hupanje med protestom ne bi bilo pravilno, saj predstavlja neutemeljeno uporabo cestnoprometnih predpisov. Izdajanje glob v tem primeru hkrati nasprotuje temeljnima človekovima pravicama, svobodi izražanja in svobodi zbiranja. Več o kaznovanju zaradi hupanja Sanja Fidler, članica Protestne ljudske skupščine.
Poleg globe za hupanje je globo za organizacijo protesta v času neveljavnosti odlokov prejel tudi Jaša Jenull, ki pravi, da je Protestna ljudska skupščina sprva plačevala vse kazni, a da se o pritožbi na dotično globo še pogovarjajo.
Na Pravno mrežo se je do danes s prošnjo za pravno pomoč obrnilo veliko posameznikov, ki so prejeli globe na podlagi posameznih odlokov. Bervar Sternadova temu dodaja, da je država ustvarila popolno zmedo, zato v prihodnosti pričakujejo veliko dela.
Poleg pravne pomoči, ki jo nudi Pravna mreža, so na njihovi spletni strani dostopni tudi na pogosto zastavljena vprašanja.
OFFsajd je logično inženirala vajenka Sara, pomagal ji je Svetina.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj