Deportacije brez informacije
Poleg izraelskega genocida nad Palestinci v Gazi, glede katerega se je že uveljavila razlaga, da želijo izraelske oblasti okrog dva milijona ljudi z območja Gaze izgnati v Egipt, se ne tako daleč stran, v Centralni Aziji, dogaja pogrom podobnih razsežnosti. Vršilec dolžnosti pakistanskega notranjega ministra, Sarfraz Bugti, je v začetku oktobra sporočil, da imajo vsi migranti, ki živijo v Pakistanu brez urejenega statusa, 28 dni, da zapustijo državo. V nasprotnem primeru jih čaka deportacija. Rok za zapustitev države se je iztekel danes.
Čeprav pakistanske oblasti trdijo, da grožnja z množično deportacijo ni usmerjena proti ljudem določene narodnosti, izgon grozi zlasti beguncem iz Afganistana, ki prebivajo na pakistanski strani meje. Po podatkih pakistanskega notranjega ministrstva v državi živi 4,4 milijona afganistanskih beguncev, od tega jih po podatkih ministrstva približno 1,7 milijona nima urejenega statusa. Po podatkih lanskoletnega popisa beguncev, ki so ga pakistanske oblasti izvedle z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce, je v Pakistanu uradno registriranih nekaj prek 1,3 milijona afganistanskih beguncev. Zaradi grožnje z deportacijo je po podatkih komisariata Združenih narodov, znanega kot UNHCR, in Mednarodne organizacije za migracije med 3. in 15. oktobrom Pakistan že zapustilo več deset tisoč Afganistancev. Vsem, ki so ostali, pakistanske oblasti grozijo z deportacijo v Afganistan, kjer dobri dve leti vladajo talibani. Ti so z oblasti hitro zrušili marionetno upravo, podporo kateri so z umikom iz Afganistana praktično čez noč umaknili Američani. Število mejnih prehodov iz Afganistana v Pakistan se je nazadnje povečalo prav po umiku ameriške vojske iz Afganistana, a preseljevanje čez mejo ima že dolgo brado. Najbolj množično so Afganistanci v Pakistan začeli bežati po letu 1979 in sovjetski vojni v Afganistanu. Desetletij nestabilne vladavine niso končali niti Američani z lastno invazijo po 11. septembru 2001, ko so z oblasti vrgli talibane in jih pregnali v ruralne predele, od koder so vodili svoj boj proti okupaciji. Več o prehodih ljudi čez afganistansko-pakistansko mejo, zlasti po avgustu 2021, pove neodvisni pakistanski novinar, Iqbal Khattak.
Mejo med Pakistanom in Afganistanom so zarisali Britanci leta 1893 po Durandovi liniji, ki je ločevala britansko Indijo od Afganistana. Z mejo so ločili večinsko paštunsko prebivalstvo, ki je do danes ostalo ločeno: paštunci živijo na jugu, jugovzhodu in severozahodu Pakistana. Večina afganistanskega prebivalstva, ki je zapustila Afganistan, se je naselila v regijah Balučistan in Heber Paktunhva, takoj ob meji. Odločitev pakistanske vlade o izgonu neregistriranih Afganistancev bo prizadela tudi ljudi s tega območja, katerih družine živijo na obeh straneh meje.
Pakistansko notranje ministrstvo je odločitev o deportaciji utemeljilo s teroristično nevarnostjo, ki naj bi jo za državo predstavljali nekateri afganistanski priseljenci. Po sovjetski vojni je pakistanska vlada zaradi finančne podpore Američanov begunce iz Afganistana sprejemala relativno odprtih rok. Obrat se je zgodil po 11. septembru 2001, ko se je Pakistan odločil za popolno repatriacijo afganistanskih beguncev. Čez noč so afganistanski begunci za pakistansko vlado postali teroristična grožnja. Z narativom, da begunci predstavljajo grožnjo za varnost države, je Pakistan po uradnih podatkih komisariata Združenih narodov med letoma 2002 in 2022 izvedel »prostovoljno repatriacijo« 4,4 milijonov oseb. Retorika se nadaljuje vse do danes. Po trditvah pakistanksega notranjega ministrstva naj bi afganistanski državljani zakrivili 14 od skupno 24 samomorilskih bombnih napadov, storjenih v tem letu. Deportacije so po utemeljitvi ministrstva namenjene zaščiti blaginje in varnosti države, kjer narašča protiafganistansko razpoloženje.
A pravi razlog, zakaj so se pakistanske oblasti odločile, da bodo z deportacijami začele groziti prav zdaj, po mnenju sogovornika izhaja iz dogajanja v Gazi in preusmeritvi pozornosti mednarodne skupnosti.
Pakistan je v namen izpeljave deportacij vzpostavil več centrov za pridržanje v vseh državnih provincah. Od tod bodo afganistanski begunci odpeljani do mejnih prehodov in predani afganistanskim oblastem. Policija je danes že začela z izvajanjem aretacij. A že sama številčnost afganistanskih beguncev v Pakistanu pod vprašaj postavlja izvedbo popisa ljudi in operativnost deportacije. Bugti je ob tem zagrozil, da bodo, če osebe brez urejenega statusa ne bodo zapustile države »prostovoljno«, za njihovo deportacijo mobilizirani organi kazenskega pregona po celi državi. Izvedbo deportacije komentira Khattak.
Po podatkih pakistanske tiskovne agencije APP bodo v prvi fazi deportirani tako imenovani ilegalni prebivalci, v drugi fazi tisti z afganistanskim državljanstvom, v tretji pa tudi tisti z dokazilom o dovoljenju za bivanje. UNHCR sicer zatrjuje, da ljudje s tako imenovanimi begunskimi karticami ne bodo deportirani, a je sporočilo oblasti dvoumno. Kartice služijo kot dokazilo identitete, dokazilo o pravici do začasnega bivanja in dovoljenje o svobodnem gibanju. Poleg tega omogočajo dostop do izobraževanja, zdravstvene oskrbe, najema nepremičnin in ustvarjanja bančnih računov. Razlikovanje pri obravnavi ljudi glede na dokumente, ki jih ti imajo, nadalje komentira sogovorec.
Po podatkih UNHCR-ja je Pakistan do 18. oktobra zapustilo 14 tisoč sedemsto ljudi. To je več kot dvakratnik števila ljudi, ki so iz Pakistana odšli v Afganistan lani. Približno 1,4 milijona oseb pa ima dokazila o registraciji, ki se iztečejo 30. junija prihodnje leto. Mnogi ljudje, ki imajo takšne ali drugačne dokumente, se zaradi dvoumnosti informacij o deportaciji odločajo za vrnitev v Afganistan. Pakistan z deportacijami krši mednarodnopravno normo o nevračanju, ki oblastem prepoveduje deportacijo tujcev v državo oziroma območje, kjer se soočajo z nevarnostjo preganjanja, mučenja, slabega ravnanja ali grožnje življenju. UNHCR je dejal, da bi moral Pakistan skladno z dogovorom, ki ga ima z Afganistanom, oblikovati politiko, ki ščiti temeljne pravice beguncev. Pakistan sicer ni podpisnik Ženevske konvencije ali Konvencije Združenih narodov o beguncih. To oblastem omogoča, da aretirajo, pridržijo in deportirajo vsakega tujca, ki nima ustreznih dokumentov.
Pakistan skladno z zakonom o pridobivanju državljanstva omogoča pridobivanje državljanstva za osebe, ki izpolnjujejo enega od naslednjih treh pogojev: Prvič, so rojene v Pakistanu, drugič, so poročene z osebo s pakistanskim državljanstvom ali tretjič, živijo v državi z vizo vsaj 7 let v 12-letnem obdobju. Ljudje, ki spadajo v te kategorije, lahko vložijo pritožbo na odlok o deportaciji. Khattak pojasnjuje, da pridobivanje vize in dokumentov sicer ni tako preprosto, poleg tega pa lahko pridobitev dokumentov traja več mesecev.
Afganistansko veleposlaništvo v pakistanski prestolnici Islamabadu je odločitev Pakistana označilo kot nadlegovanje. Afganistansko ministrstvo za begunce je sporočilo, da namerava registrirati povratnike in jih nato namestiti v začasne begunske centre. Talibanska uprava je sporočila, da bo za osebe, ki so se vrnile, poskušala poiskati zaposlitev in jim s tem omogočiti normalno življenje. A osebe, ki nimajo urejenih dokumentov in so zato prisiljene v vrnitev, so večinoma ženske in deklice. Pakistan namreč pri podeljevanju dokumentov prioritizira moške, saj se ti lahko pridružijo vojski.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj