Dolgotrajna oskrba ali varčevanje?

Zaključuje se javna razprava o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve pripravilo Ministrstvo za zdravje. Ta predvideva vzpostavitev novega obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, s katerim bi krili stroške oskrbe starejših tako v domovih za starejše kot tudi na domu. Poleg tega zakon definira, katere pravice posamezniku iz tega zavarovanja pripadajo.

Upravičenci do dolgotrajne oskrbe bi bili razporejeni v pet kategorij glede na težavnost zahtevane oskrbe. Javna sredstva bi pokrila 70 odstotkov stroškov oskrbe, preostalih 30 odstotkov pa bi moral prispevati upravičenec oziroma svojci. Prispevek iz zasebnega žepa bi tako znašal med 99 in največ 287 evrov mesečno. Iz javnih sredstev bi bila sofinancirana tudi neformalna oskrba na domu, ki jo izvajajo družinski člani. Višina tovrstnega financiranja bi zavisela od zahtevnosti oskrbe in bi znašala največ 422 evrov.

Kratko zgodovino zakonodajnih prizadevanj na področju dolgotrajne oskrbe poda Martin Toth, predstavnik Zveze društev upokojencev Slovenije:

Izjava

Aktualni predlog je med javno razpravo sprožil nemalo pomislekov, ostro kritiko so nanj naslovili tudi v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Po besedah sekretarja skupnosti Jake Bizjaka je temeljni problem predloga povečanje finančnega bremena za posameznika in krčenje sredstev, ki bi za programe oskrbe prišli iz proračuna:

Izjava

Tudi v Zvezi društev upokojencev so zaskrbljeni, da bo finančno breme po predlagani ureditvi poslabšalo pogoje oskrbe večine tistih, ki so do nje upravičeni:

Izjava

Bizjak ob tem izpostavi tudi razlike v aplikaciji takšnega modela oskrbe v Nemčiji in pri nas:

Izjava

Kar naj bi predlagatelji sicer naslovili, a je po mnenju sogovorcev nezadostno definirano, je prioritiziranje oskrbe na domu, dokler je ta možna, nad institucionalno oskrbo. Toth:

Izjava

Prav tako naj bi bilo v predlogu malo pozornosti namenjene vlogi socialnega dela programov oskrbe, kar naj bi se poznalo tudi v kadrovski politiki:

Izjava

Demografski podatki, ki kažejo, da bo v roku naslednjih treh desetletij precej več starejšega prebivalstva, kot so ga predlagatelji upoštevali, je po Tothovem mnenju še dodaten razlog za delno spremembo predloga:

Izjava

Jaka Bizjak je glede na povedano prepričan, da glavne smernice, po katerih je nastajal predlog, prej odražajo javnofinančno politiko kot konceptualno dodelano rešitev družbenega vprašanja:

Izjava

Tudi med javno razpravo bi po Bizjakovem mnenju predlagatelji morali pokazati več refleksije in pripravljenosti na vključevanje artikuliranih kritik:

Izjava

V zvezi društev upokojencev ostajajo konstruktivni, a ravno tako opažajo trende večanja zasebne pobude, ki nikakor niso zamejeni na to področje zdravstvene oskrbe.

Izjava