Dragha cena Super Maria
Italijanski senat je po januarskem propadu vlade Giuseppeja Conteja podprl novo vlado nekdanjega predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija. Nedavno zaprisegli Draghi uživa široko podporo političnih strank v italijanskem senatu in bojda tudi v spodnjem domu parlamenta, ki bo o podpori njegovi vladi glasoval danes. Draghija je na zasedanju 321-članskega senata podprlo 262 senatorjev, 40 jih je glasovalo proti. Predhodna vlada je razpadla, ko ji je podporo odrekla stranka Italia Viva, saj so bili v stranki pod vodstvom Mattea Renzija izrazito naklonjeni črpanju sredstev iz evropskega reševalnega mehanizma, čemur je odločno nasprotovala največja vladna stranka Gibanje petih zvezd.
Čeprav imajo volivci navadno radi »nove obraze«, seveda noben politik ni nepopisan list. Na tem mestu smo vam tako dolžni predstaviti lik in delo novega predsednika vlade. Draghi se v javnosti kaže kot pragmatičen voditelj, ki naj bi Italijo popeljal iz gospodarske krize, ki jo povzroča epidemija koronavirusne bolezni. V svoji dolgoletni karieri na področju gospodarstva je zavzemal vrsto pomembnih, da ne rečemo celo eminentnih položajev. V devetdesetih je bil na italijanskem ministrstvu za gospodarstvo in finance zadolžen za postopke privatizacije podjetij v državni lasti. Kasneje je bil podpredsednik banke Goldman Sachs v Evropi, nato je opravljal funkcijo guvernerja Banke Italije, med letoma 2011 in 2019 pa je bil predsednik Evropske centralne banke. Tako rekoč zimzelen je njegov rek iz leta 2012, »za vsako ceno«, s katerim je obljubil brezpogojno reševanje evrske valute, obudil pa ga je tudi včeraj. Italijanskim senatorjem je namreč obljubil, da bo Italijo »za vsako ceno« popeljal iz epidemije in z njo povezane gospodarske krize.
Politična prezenca poljudno imenovanega Super Maria je zgrajena predvsem na njegovi dolgoletni bankirski karieri in izkušnjah, ki naj bi tradicionalno turbulentni italijanski politiki zagotavljale stabilnost, pove gostujoči profesor na Londonski šoli za ekonomske in politične vede Lorenzo Codogno .
Ker novi italijanski premier ni gradil kariere poklicnega politika, mu bo pri gospodarskemu blaženju posledic epidemije pomagal predvsem njegov sloves tehnokrata, nadaljuje Codogno.
Politično krizo in posledično razgradnjo Contejeve vlade je sicer povzročil predsednik stranke Italia Viva Matteo Renzi, ko je odrekel podporo vladi in s tem izsilil oblikovanje nove vlade.
Neuspešnosti predhodne vlade je botroval predvsem spor glede sredstev iz Evropskega mehanizma za stabilnost med Renzijevo Italia Viva in Gibanjem petih zvezd, ki je bilo izrazito nenaklonjeno zadolževanju iz tega sklada, v preteklosti neločljivo povezanega z zloglasno trojko. Sklad, ki je bil ustanovljen v času evrske dolžniške krize, naj bi evropskim državam vsaj načeloma omogočal cenejše zadolževanje kot finančni trgi, a je izposojanje pogojeno s tako imenovanimi strukturnimi reformami. Lani, ob izbruhu epidemije, so evropski voditelji razrahljali pogoje izposojanja iz Evropskega mehanizma za stabilnost, a posttravmatski sindrom evrske krize je še danes tako močan, da se nobena država ni hotela dotakniti ponudbe sklada. Zaradi široke podpore, ki jo uživa Draghi, in ugodnega zadolževanja na trgu, ki ga je omogočila prav Evropska centralna banka, naj bi se novi italijanski premier črpanja omenjenih sredstev ne dotikal. Temu bi lahko sledilo nasprotovanje največje vladne stranke in tako bi bilo složno delovanje vlade onemogočeno, izpostavi Codogno.
Pragmatičnost in domnevna premišljenost novega predsednika vlade naj bi zagotovili poenotenje izrazito polarizirane italijanske politike in omilili trenja znotraj parlamenta.
Podporo novi vladi je sicer odreklo 15 poslancev Gibanja petih zvezd, že pred tem se je vlogi v koaliciji odpovedala desna evroskeptična stranka Bratje Italije. Draghi bo po mnenju Lorenza Codogne skušal ohraniti veliko vladno večino do volitev spomladi 2023 in s tem skušal reformirati mnoga področja, ki jim italijanski politični vrh v preteklih letih ni posvečal pozornosti.
Raznolikost vladne koalicije bi lahko novemu predsedniku vlade povzročala precej skrbi, stališča se krešejo predvsem pri migrantski problematiki, ki jo v svoji retoriki pogosto izrablja skrajno desna stranka Liga z Matteom Salvinijem na čelu, izpostavlja politični analitik Primorskega dnevnika Peter Verč.
Draghijevo tehnokratsko ozadje spominja na nekdanjega premierja Maria Montija - prvega Super Maria, ki je vodenje države prevzel po finančni krizi v začetku preteklega desetletja. Za razliko od Montijeve vlade, ki je bila sestavljena skoraj izključno iz tehnokratov, bo Draghi primoran krmariti med poklicnimi politiki in svojo tehnokracijo.
V primerjavi s predhodnimi predsedniki vlad ima Draghi prednost veljave v mednarodnem prostoru in dolgoletnih izkušenj v Bruslju, izpostavlja Peter Verč.
Draghi se je od časa privatizacije konec prejšnjega stoletja skril v politično mišjo luknjo, zato prinaša pomlad v italijansko politično sfero, ki je preobremenjena z možmi v črnih Armanijevih plaščih. A vsaka pomlad prinese tudi aprilske nevihte in točo.
OFFsajd je dragho plačal vajenec Matija, pod prste mu je gledal navajenec Virant.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj