Energetske lastniške kolobocije

Nadzorni svet Elektra Ljubljane, v katerem od junijske zamenjave sedijo novi državni nadzorniki, je v petek krivdno razrešil predsednika uprave Andreja Ribiča. Temu bi sicer mandat potekel marca prihodnje leto in, kot pravi sam, na položaju niti ni nameraval ostati, ker da je očitno nezaželen, nadzorniki pa bodo nove kandidate iskali z javnim vabilom. Na današnji tiskovni konferenci je Ribič povedal, da ga je pred razrešitvijo sekretar stranke SDS Borut Dolanc povabil na sestanek v državni zbor, v pisarno poslanske skupine SDS, kjer so mu ponudili dogovor o predčasni razrešitvi z odpravnino. 

Izjava

Ribič označi razpravljanje o svoji krivdni razrešitvi in hkratno ponujanje sporazuma z odpravnino za kontradiktorna. Ker ni hotel odstopiti sam in z odpravnino za svoje enajstletno vodenje družbe, ga je nadzorni svet razrešil krivdno. Sam pravi, da neupravičeno, zaradi česar bo vložil tožbo proti nadzornemu svetu. Kot trdi Ribič, je v ozadju boj politike za nadzor nad energetskimi podjetji. 

Družba Elektro Ljubljana upravlja največje distribucijsko omrežje v Sloveniji in elektroenergetsko infrastrukturo. To pomeni, da upravlja nižjenapetostno elektro omrežje. Skupaj z visokonapetostnimi daljnovodi, ki prenašajo elektriko na daljše razdalje, je v lasti Elesa, distribucija uporabnikom pa je po regijah razdeljena med šest podjetij. Njihov prihodek predstavlja primarno omrežnina, ki je določena z zakonom. Po regulaciji, ki jo postavlja Evropska unija, naj bi bila to netržna dejavnost, ki je ločena od konkurenčnega boja med ponudniki elektrike gospodinjstvom. 

Iz zgodovinskih razlogov so imela slovenska distribucijska podjetja lastniške deleže v različnih ponudnikih elektrike, ki so jih sedaj zaradi zahtev zakonodaje po ločitvi teh dejavnosti prisiljena prodati oziroma se odpovedati vsaj večinskemu deležu. Tako je na primer Elektro Maribor polovico ponudnika elektrike Energija plus prodal družbi HSE. 

Prisotnost Elektra Ljubljana na trgu ponudnikov je precej kompleksna. Lastnik ni neposredno, ampak preko naložbe v holdinški družbi, v kateri pa je le manjšinski lastnik. Je namreč četrtinski lastnik družbe Gen-EL. Ta je polovični lastnik Gen-I-ja, ki je največji ponudnik elektrike končnim uporabnikom. Nadzorni svet očita Ribiču, da je poskušal nepravilno prodati ta delež v družbi Gen-EL. Ribič sicer pravi, da tega deleža ni hotel prodati, saj zakonodaja tega ni zahtevala, a da je od njega to zahteval lastnik, to je Slovenski državni holding, krajše SDH.

Izjava

Gen-EL je holdinška družba, ki pa je ključna za obvladovanje družbe Gen-I. Ta je kronski dragulj slovenske energetike in je imela lani 15 milijonov in pol dobička. Polovico Gen-I-ja ima v lasti Gen Energija. Ta je v prvi vrsti lastnik slovenske polovice nuklearke v Krškem, obvladuje pa tudi vse hidroelektrarne na Savi. Drugo polovico Gen-I-ja ima v lasti že omenjena holdinška družba Gen-EL. Razlog za takšno strukturo je dejstvo, da je GEN, ki je bil do takrat predvsem lastnik elektrarn, ob vstopu na trg ponujanja elektrike gospodinjstvom združil moči z Petrolom. Polovico je nadzoroval GEN neposredno, polovico pa torej preko holdinške družbe, v kateri je bil partner s Petrolom. 

Pred petimi leti je želel Petrol svoj delež prodati. Obstajala je bojazen, da ga bo kupil hrvaški HEP, ki je tudi lastnik druge polovice nuklearke. Da bi ohranili nadzor nad energetskim sistemom, ki so ga spletli okoli nuklearke, je delež od Petrola kupil kar sam Gen-I. Ta je torej lastnik lastnih delnic, v lasti jih ima polovico. Preostalo četrtino ima še naprej v lasti Gen Energija. Rezultat vsega tega delničarskega incesta je, da je Gen-I sicer v večinski lasti Gen Energije, a ga ta ne nadzoruje neposredno. 

V Gen-EL je ključ do obvladovanja GEN-I-ja, na vrhu katerega že 15 let sedi Robert Golob. Že nekaj časa je jasno, da si vlada želi njegovo zamenjavo. Golob sicer ni tujec na političnem parketu; je viden član Stranke Alenke Bratušek, pred tem pa je deloval v Pozitivni Sloveniji. Na položaj je sicer prišel v času prve Janševe vlade, pred tem pa je bil član LDS in sekretar na ministrstvu, ko je Slovenija vstopala v Evropsko unijo. Takrat je bil globoko vpet v nastajanje trenutne slovenske energetike. 

V sredo bo potekala skupščina Gen-I-ja na kateri se bo odločalo tudi o menjavi vodstva. Golob ima za zdaj še zaveznika, direktorja GEN Energije Martina Novšaka, a tudi tega bi utegnili še danes zamenjati. Kot je povedal tudi Ribič na današnji novinarski konferenci, naj bi prav zdaj potekala seja nadzornega sveta GEN Energije, na kateri se bo odločalo o Novšakovi zamenjavi. 

Vse to se Ribiča sicer ne tiče. Pravi, da je razmišljal le o pošteni ceni, ki bi jo lahko iztržil za svoj delež v Gen-EL-u. K temu ga je sililo tudi dejstvo, da imajo manjšinski delež v Elektru Ljubljana mali delničarji, ki so mu grozili s tožbo, če bi prodal pod ceno. Glede na dobičke podjetja Gen-I bi bila ta verjetno vsaj dvakrat višja od 15 milijonov evrov, ki sta mu jih ponudila GEN Energija in Novšak. Verjetno gre za to, da sta Novšak in Golob želela pridobiti tretjega kupca, zmanjšati vpliv države in zavarovati svoje položaje.  

Ribič je podpisal pogodbo o prodaji deleža Elektra Ljubljane s podjetjem KPMG, s čimer je želel preveriti realno tržno vrednost naložbe v Elektro Ljubljana. SDH mu očita, da je pri tem zanemaril predkupno pravico družbe GEN, ki je v stoodstotni lasti države. Ko je Elektro Ljubljana naredila kapitalsko naložbo v Gen-EL, se je dogovoru dodala klavzula, ki je določala, kaj se zgodi ob morebitnih regulatornih spremembah, ki bi lahko spremenile status distribucijskih podjetij, kakršno je Elektro Ljubljana. Če bi se pojavile spremembe, potem bi moral Elektro Ljubljana zaradi evropske zakonodaje prodati svoje kapitalske naložbe družbi GEN. Po Ribičevem mnenju pa se to ni zgodilo, zato je imel Elektro Ljubljana na izbiro, da naložbo proda naprej ali pa postane njen lastnik. Družba GEN in SDH trdita, da je je bila uvedena neka regulatorna sprememba, zaradi katere bi se lahko družba GEN dokopala do možnosti ugodnega odkupa. Elektro Ljubljana je trditev o regulatornih spremembah izpodbijal, prepričan, da je njegova naložba vredna več, kot je zanjo ponudila družba GEN. 

Izjava

Ribič opozori, da so njegovo razrešitev napovedovali dlje časa – SDH je nanj pritiskal že od poletja. Od Ribiča naj bi zahtevali, naj brez upiranja prej omenjene poslovne deleže prenese na družbo GEN, ker naj bi bili izpolnjeni pogoji za to – obstajale naj bi torej regulatorne zahteve. 

Izjava

Ribič je prepričan, da je motivacija za njegovo razrešitev izključno politična. Meni, da so navodila za njegovo odstranitev s položaja prišla od zgoraj, torej z ministrstva za infrastrukturo, ki ga vodi član stranke NSi Jernej Vrtovec. Minister sicer pravi, da o zadevi ni vedel ničesar in da je o Ribičevi razrešitvi prvič slišal v medijih. Ribič nasprotno trdi, da stranka NSi prevzema energetski sektor. 

Izjava

Ribičevo mesto vršilca dolžnosti za zdaj prevzema dosedanji finančni direktor Marjan Ravnikar, o možnih naslednikih pa še ni govora.