Euro Hrvaška

Z letošnjim letom je evroobmočje doživelo nekaj malo opaženih sprememb. Evroskupina, v kateri sestankujejo finančni ministri držav s skupno evropsko valuto, je dobila novega predsednika. To je postal irski finančni minister Paschal Donohoe. Poleg tega sta korak proti evru naredili Hrvaška in Bolgarija. Obe sta namreč vstopili v sistem usklajenih tečajnih razmerij, imenovan Exchange Rate Mechanism II, bolj znan po kratici ERM II. To pomeni, da bosta bolgarski lev in hrvaška kuna v stalnem menjalnem razmerju z evrom. V današnjem OFFsajdu se bomo ukvarjali predvsem z našo južno sosedo. Več o tem, kaj za Hrvaško pomeni vstop v sistem ERM II, profesor iz Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu Vladimir Arčebić.

Izjava
 
Za hrvaške državljane sicer prevzem evra ne bo prevelik šok. Varčevanje v evrih je namreč splošno razširjeno, prav tako imajo tako posamezniki kot tudi podjetja v evrih približno polovico kreditov. Nadaljuje Arčebić.

Izjava

Kuna ima sicer z evrom že dve desetletji bolj ali manj fiksen tečaj. To bo po mnenju Ljuba Jurčića, ekonomista in ministra za ekonomijo med letoma 2002 in 2003 v času vlade Ivice Račana, imelo za Hrvaško številne negativne posledice, saj so stroški dela na Hrvaškem naraščali hitreje kot v državah z evrom, s tem pa je Hrvaško gospodarstvo postajalo vse bolj nekonkurenčno.

Izjava

S tem ko se je Hrvaška pridružila sistemu ERM II, se je tudi uradno odpovedala možnosti, da upravlja z vrednostjo svoje valute, s tem pa delu svoje suverenosti. Številne države, na primer Poljska in Češka, ki ima sicer bolj razvito gospodarstvo kot Hrvaška, so se prav zaradi tega odločile, da se sistemu ne pridružijo. Ko se je predhodniku srednjega sistema, sistemu ERM I, pridružilo Združeno kraljestvo, je to močno razdelilo britansko politiko. Ko pa so Britanci nekaj let kasneje sistem zapustili, je takratni finančni minister Nigel Lawson Norman Lamont po lastnem pričanju od veselja pel pod prho.

Menjalno razmerje med kuno in evrom je 7,53 kune za evro. Veliko ekonomistov meni, da je pri tem razmerju kuna predraga. O tem, ali meni, da je kuna precenjena, Arčebić.

Izjava

Jurčić se s tem ne strinja in meni, da je kuna znatno predraga, kar je krojilo usodo hrvaškega gospodarstva.

Izjava

Jurčić razloži vpliv predrage kune na primeru hrvaškega mlekarstva.

Izjava

Relativno visoko tečajno razmerje med kuno in evrom omogoča relativno ugoden uvoz izdelkov iz Evrope. O interesih za hrvaško monetarno politiko Jurčić.

Izjava

Hrvaška kuna se je sicer po precejšnjem pritisku znašla ob koronavirusni gospodarski krizi. Marca je hrvaška centralna banka porabila 1,6 milijarde evrov, da je obranila tečaj hrvaške kune proti evru. Več Arčebić.

Izjava

Znižanje tečaja kune bi bilo že tudi pred vstopom v EU zelo težavno, saj imajo Hrvati toliko prihrankov in kreditov v evrih. Jurčić kljub temu meni, da bi bilo tečajno razmerje treba spremeniti, če želi Hrvaška kdaj spet razviti industrijsko bazo.

Izjava

Hrvaška politika je sedaj močno usmerjena na to, da bi Hrvaška čim prej prevzela evro. Po najbolj optimističnih napovedih hrvaške vlade bi se to lahko zgodilo z začetkom leta 2023. Približevanje evru bo sicer hrvaškim državljanom vidno pol leta prej, ko se bodo začele cene beležiti v obeh valutah. Prevzem evra leto in pol po vstopu v EMR II bi bilo sicer zelo hitro. Te časovnice se je držala na primer Slovenija, Litva pa je na evro v tem sistemu čakala kar 10 let. Glede na izkušnje evroobmočja v zadnjem desetletju bi bil tak počasen prestop v evro kar srečen razplet dogodkov. OFFsajd zaključuje Jurčić.

Izjava