Evolucija turškega šolstva

Turško ministrstvo za izobraževanje je sestavilo nov učni načrt za šolsko leto 2017/2018. V prihajajočem študijskem letu ga bodo pričeli izvajati v prvem, petem in devetem razredu osnovne šole. Naslednje leto bo učni načrt prenovljen še za ostale razrede. Novi učni načrt pri predmetu biologija v vseh šolah izpušča poglavje o evoluciji. Minister za izobraževanje Ismet Yilmaz je pri tem navedel razlog, da je teorija o evoluciji preprosto preveč kontroverzna in zapletena za učence v tej starostni skupini. Z Darwinom se bodo učenci lahko seznanili na univerzitetni ravni, in sicer pri študiju biologije in filozofije. Sindikat delavcev v izobrazbi in znanosti Egitim Sen je že napovedal zahtevo za presojo ustavnosti te odločitve. Poleg opustitve teorije o evoluciji nov učni načrt v verske šole Imam-hatip uvaja tudi poglavje o jihadu kot ljubezni do domovine. Kot poudarjajo islamski akademiki, jihad namreč ni le sveta vojna, ampak predvsem osebni boj proti grehu. Pri predmetu družbena znanost bo več poudarka na nedavni turški zgodovini, predvsem na zmagi nad državnim udarom 15. julija in na opozarjanju nad nevarnostmi gulenizma ter kurdske ljudske stranke PKK.

Reforme v učnem načrtu sledijo trendu, ki ga je leta 2012 začrtal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan z izjavo, da si želi v Turčiji vzgojiti pobožno generacijo. Razloži Svante E. Cornell iz švedskega Inštituta za varnostno in razvojno politiko:

Izjava

Leta 2012 je turška vlada uvedla šolski sistem, sestavljen kot 4+4+4. Novi sistem je sicer uvedel 4 leta obveznega šolanja več kot po vojaški intervenciji leta 1997. Slednja je uvedla 8 let obveznega šolanja. Vendar pa sistem 4+4+4 prinaša več svobode pri izbiri šolanja, kar bolj natančno pomeni, da zmanjšuje količino obveznega šolanja v šolah z javnim programom na 4 leta. Po končanih 4 letih osnovne šole je staršem namreč dovoljeno otroke šolati na domu. Prav tako se je otrokom po končanih 4 razredih dovoljeno vpisati na poklicne šole, med katere so od leta 2012 naprej vštete tudi verske šole imam-hatip. Pri slednjih za vpis niso potrebni nobeni kriteriji, kar v praksi pomeni, da tam pristanejo otroci, ki se niso uspeli uvrstiti v druge šole, tudi če ne prihajajo iz verskega ozadja. Od leta 2002 do leta 2013 se je število otrok na šolah imam-hatip povečalo s 65 tisoč na 658 tisoč. Leta 2014 je Erdoganova vlada uvedla sistem premeščanja učencev, ki je učence uvrstil v določeno šolo na podlagi geografske bližine in njihovih končnih rezultatov na izpitih. Predvsem na podeželju so v nekaterih regijah šole imam-hatip edine, ki so učencem dostopne.

Izjava

Islamizacijo turškega šolskega sistema je moč razumeti na dva načina. Na eni strani se povečuje število šol imam-hatip, s tem pa število učencev v njih. Na drugi strani se spreminjajo vsebine, ki jih poučujejo na posvetnih šolah.

Izjava

Vsaj na zakonski ravni je poskus preobrazbe turškega šolstva usmerjen na osnovnošolsko in srednješolsko raven. Cornell pa izpostavlja, da se neformalni pritisk izvaja tudi nad univerzitetnimi profesorji in akademiki, kjer pa vlada naleti na največji upor.

Izjava

Pritisk na univerzitetne profesorje in učitelje se je pričel stopnjevati po zatrtju državnega udara. Tak pritisk se sicer v strukturi univerzitetnega izobraževalnega sistema kaže počasneje, vendar pa ima vseeno pomemben vpliv.

Izjava

Med letoma 2014 in 2017 se je Erdoganova stranka AKP posvečala predvsem pridobivanju moči in se ni posebej posvečala izobraževalnim reformam. Po zatrtju državnega udara julija lani in po zmagi na ustavnem referendumu aprila letos se ponovno začenja posvečati preobrazbi turške družbe, s tem pa tudi šolstva.

Izjava

Za Erdogana je po mnenju Cornella islamizacija turške družbe ključna predvsem z vidika vzpostavljanja močnejše podpore državljanov.

Izjava

V zaključku današnjega offsajda Cornell izpostavi, da je ukinjanje sekularizacijskih ukrepov z začetkom v ustanovitvi turške republike pod Ataturkom že od nekdaj cilj turškega islamskega gibanja. Islamizacija turške družbe skozi šolstvo je obenem orodje za doseganje cilja in cilj sam po sebi.

Izjava