Evropska elektrifikacija

Včeraj so poslanci v Evropskem parlamentu izglasovali predlog Evropske komisije, ki bi z letom 2035 prepovedal prodajo novih vozil z motorjem na notranje izgorevanje. Predlog prihaja v sklopu cilja Evropske unije za dosego ogljične nevtralnosti do leta 2050 oziroma tako imenovanega Evropskega zelenega dogovora. Predlog sicer še ni dokončen, saj ga bo morala Komisija uskladiti z zahtevami posameznih držav članic na individualnih pogajanjih. Prepoved se specifično nanaša na prodajo osebnih vozil in lahkih gospodarskih vozil, po domače kombijev. Več o tem Thomas Neumann iz Evropskega združenja za elektromobilnost, krajše AVERE, ki v Bruslju zagovarja interese industrije, vključene v elektrifikacijo avtomobilskega sektorja.

Izjava

Neumann meni, da je bilo izglasovanje predloga malce presenetljivo, predvsem zaradi predhodnega nasprotovanja konservativnih strank ambicioznim podnebnim ciljem.

Izjava

Morebitna uveljavitev predloga vzbuja nekaj vprašanj. Predlog namreč ne govori o sami uporabi vozil na notranje izgorevanje, temveč zgolj o njihovi prodaji. Prav tako na obzorju ni širše strategije EU o bodisi zmanjševanju uporabe vozil bodisi prehodu na vozila s čistejšo pogonsko tehnologijo, kot so električna vozila ali vozila na vodik. Komentira Milan Elkerbout, raziskovalec na področju energetike pri Centru za študije evropskih politik v Bruslju.

Izjava

V združenju AVERE kljub temu menijo, da lahko uveljavitev predloga znatno pripomore k cilju razogljičenja osebnega prometa do leta 2050. Komentira Neumann.

Izjava

Predlog je bolj kot karkoli drugega signal avtomobilski industriji, naj ustavi proizvodnjo avtomobilov na klasičen pogon. Mnogi proizvajalci se že dlje časa ukvarjajo z razvojem predvsem električnih avtomobilov, ki postajajo vse cenejši in učinkovitejši. Po besedah Elkerbouta naj bi tako dolgoročno sam trg poskrbel za prehod na čistejše vire energije v transportu.

Izjava

Prehod na električne avtomobile bi terjal posodobitve v proizvodnji električne energije, ki je v državah EU trenutno v nezanemarljivem deležu odvisna od fosilnih goriv, predvsem premoga. Na tem področju je precej razlik tudi med posameznimi državami. Francija več kot polovico elektrike pridobi s cepljenjem atomskih jeder, Nemčija pa veliko vlaga v obnovljive vire, kar se kaže v tem, da ob ugodnih vremenskih razmerah več kot polovico elektrike proizvede s sončnimi in vetrnimi elektrarnami. Poljska pa po drugi strani več kot 70 odstotkov elektrike proizvede s kurjenjem premoga. Komentira Bart Brouwers, novinar in lastnik portala Innovation Origins.

Izjava

Po drugi strani delež dodatne električne energije, ki bi bil potreben za poganjanje električnih avtomobilov, ni zelo visok. Po oceni iz raziskave, ki so jo opravili pri Evropski agenciji za okolje, krajše EEA, bi se pri 80-odstotnem deležu električnih vozil v uporabi leta 2050 skupna potrošnja električne energije držav EU zvišala za slabih 10 odstotkov. Pri tem bi se izpusti ogljikovega dioksida v proizvodnji elektrike povečali za dobrih 20 milijonov ton, hkrati pa bi se izpusti v prometu zmanjšali za slabih 300 milijonov ton ogljikovega dioksida. Preobremenitvi omrežja bi se lahko izognili s pametnim polnjenjem avtomobilov. Več o tem Neumann.

Izjava

Včeraj so evropski poslanci glasovali tudi o reformi sistema za trgovanje z emisijskimi kuponi, nekakšnimi odpustki za izpuste toplogrednih plinov v industriji. Glede na prvotni predlog bi se količina prodanih kuponov do leta 2030 zmanjšala za 67 odstotkov, prav tako pa bi do takrat prenehali podeljevati brezplačne kupone. Več o sistemu trgovanja s kuponi pove Elkerbout.

Izjava

Evropska ljudska stranka in stranka Renew Europe sta nato predlagali amandmaje, ki predvidevajo zgolj 63-odstotno zmanjšanje količine emisijskih kuponov, ki bodo naprodaj do leta 2030, prav tako pa prenehanje podeljevanja brezplačnih kuponov prestavljajo v leto 2034. Ker se skupine S&D, Zeleni in Levi niso strinjale s predlogom, češ da ni dovolj ambiciozen, so mu umaknile podporo, zato ni bil izglasovan. Predlog bodo skušali ponovno uskladiti v Odboru za podnebno politiko, vendar bi se lahko postopki zavlekli več mesecev.