Evropska Moldavija

Moldavija je najbolj krhka soseda Ukrajine, je danes dejal moldavski zunanji minister Nicu Popescu. Prek Moldavije je iz Ukrajine zbežalo okrog 360 tisoč ljudi, približno tretjina pa jih je v Moldaviji tudi ostala. Zaradi velikega števila beguncev, največjega v Evropi glede na število prebivalstva, in ruskih vojaških dejavnosti v bližini vzhodne meje Moldavije je stabilnost Moldavije ogrožena, je dejal. Rusija je v bližini Moldavije nedavno začela z ofenzivo proti pristaniškemu mestu Odesa. Če bi bili pri tem uspešni, bi bil naslednji cilj vzpostavitev povezave do okrog 1500 ruskih vojakov, ki so stalno prisotni v Pridnestrski republiki. Ta se je ob razpadu Sovjetske zveze s pomočjo ruske vojske odcepila od Moldavije. Gre za zamrznjen konflikt, ki Moldaviji otežuje integracijo v mednarodne povezave. 

Čeprav je Moldavija v teritorialnem sporu s Pridnestrsko republiko in je v veliki meri odvisna od ruskega plina, je moldavska predsednica Maia Sandu v začetku meseca izkoristila vojno v Ukrajini in tako kot Ukrajina ter Gruzija formalno zaprosila za članstvo v Evropski uniji. Kot meni Petru Negura z Leibnizovega inštituta za vzhodne in jugovzhodnoevropske študije, ki sicer prihaja iz Moldavije, je odločitev za zaprositev predvsem oportunizem vlade.

Izjava

Od zaprositve za članstvo v Uniji je evropska podpora Moldaviji dobila doslej nevidene razsežnosti. Poljska je denimo napovedala brezobrestno posojilo Moldaviji v vrednosti 20 milijonov evrov, sosednja Romunija pa je obljubila gradnjo skladišč za plin, s katerimi naj bi Moldaviji pomagala pri zmanjševanju njene odvisnosti od ruskega zemeljskega plina. Moldavija namreč ves zemeljski plin, ki ga porabi, dobi iz ruskega plinovoda. Ko je lani na volitvah zmagala Stranka akcije in solidarnosti, ki ji pripada predsednica Maia Sandu, se je utrdila kot liberalna stranka, ki naj bi državo popeljala iz ruskega interesnega območja. Stranki socialistov in komunistov, ki sta bili na oblasti pred tem, naj bi bili namreč ruska satelita. Tako se na prvi pogled zdi, da je odločitev predsednice, da zaprosi za članstvo v EU, pomemben prelom s praksami prejšnjih vlad. Vendar Negura pojasnjuje, da so moldavske vlade zadnji dve desetletji že potihem vodile politiko približevanja Evropski uniji. 

Izjava

Tako je Moldavija že leta 2014 z Unijo podpisala poseben sporazum o sodelovanju, ki zadeva predvsem odpravo carin za trgovino med Moldavijo in Unijo, predvsem Romunijo, ter dostop do evropskega trga storitev za Moldavijo. Moldavija se je pred slabim desetletjem sicer začela povezovati z evropskim trgom, a hkrati ostala odvisna od ruskega. Prav tako je prebivalstvo razdeljeno na ljudi, ki jim je bližje romunska kultura, in tiste, predvsem na vzhodu države, ki so zgodovinsko povezani z Rusijo.

Izjava

Po mnenju Negure je tako prošnja za članstvo v EU bolj poteza kontinuitete s prejšnjo zunanjo politiko, kakor poteza preloma.

Izjava

Če Unija ne bo pripravljena zamižati glede ozemeljskega spora Moldavije s Pridnestrsko republiko, je članstvo v Uniji za Moldavijo seveda povsem nerealno. V Pridnestrski republiki so se sicer odzvali na prošnjo za članstvo v Uniji in jo označili za ignoriranje formata medsebojnih pogovorov, ki je obstajal do sedaj. Svet Evrope je po drugi strani sprejel resolucijo, ki Pridnestrsko republiko označuje za teritorij, ki ga okupira Rusija, medtem ko jo je doslej označeval kot ozemlje pod dejanskim nadzorom Ruske federacije. Največ glasov za resolucijo so prispevali romunski poslanci, predlagale pa so jo Romunija, Francija, Ukrajina, Estonija, Združeno kraljestvo, Gruzija in Turčija. Ukrajinska vojska je sicer porušila most, ki povezuje njeno ozemlje s Pridnestrsko republiko, potem ko je ta ponovno poudarila svojo neodvisnost. Drugih premikov v odnosih med Moldavijo in odcepljeno republiko za zdaj ni bilo.

Trenutno je največja posledica vojne v Ukrajini za Moldavijo tako predvsem prihod velikega števila beguncev, zaradi česar je Svet Evropske unije tudi že odobril dogovor med Unijo in Moldavijo glede dejavnosti Evropske agencije za mejno in obalno stražo, znane kot Frontex, na moldavskem ozemlju. Po sporazumu iz leta 2008 je Frontex sicer z moldavsko policijo lahko izmenjeval informacije in nudil urjenja Moldavcem, po novem pa bo lahko neposredno sodeloval pri upravljanju moldavske meje. Tako naj bi Frontexovo osebje sodelovalo pri registracijskih postopkih na meji.