Evropski dogovor v pomoč Gei

Evropski okoljski ministri so na nedavnem zasedanju sprejeli načelni dogovor o nacionalnih podnebnih ciljih do leta 2030. Dogovor določa, za koliko odstotkov mora posamezna država zmanjšati izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Gre za prvi dogovor, v katerem so vse države sprejele zavezujoče cilje o nižanju izpustov. Nacionalni cilji so določeni na podlagi bruto domačega proizvoda države in povprečnega izpusta v zadnjih dveh letih. Z dogovorom, ki ga bo moral potrditi še Evropski parlament, skuša Evropska unija zagotoviti izpolnjevanje ciljev iz Pariškega podnebnega sporazuma, po katerih naj bi globalno segrevanje ozračja omejili na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo.

Namestnik direktorja Direktorata za okolje Uroš Vajgl predstavi dva ukrepa, sprejeta prejšnji petek na srečanju okoljskih ministrov Evropske unije.

izjava

Vajgl predstavi potek pogajanj in nadaljnje potrebne ukrepe, da bo zakonodajni akt sprejet tudi v Evropskem parlamentu.  

izjava 

Vse članice Evropske unije so že oktobra 2014 sprejele cilj zmanjšanja izpustov do leta 2030 za najmanj 40 odstotkov glede na leto 1990. To breme se na dva različna načina porazdeli na ETS sektor, to je na področje energetike in industrije, in na ne-ETS sektor, torej promet, kmetijstvo in široko rabo energije. Industrija in energetika delujeta po shemi trgovanja z emisijskimi kuponi, v okviru katerega podjetja na trgu prosto kupujejo kupone, ki jim dovoljujejo izpuste emisij, Evropska komisija pa vsako leto zmanjšuje število teh kuponov. V ostalih sektorjih pa morajo države postaviti nacionalne cilje in tako zmanjševati izpuste emisij. Tokratna pogajanja so se vrtela okoli teh sektorjev.

Sprejeti zakonodajni akt tako določa nacionalne cilje, ki so bili sprejeti v pogajanjih z Evropsko komisijo in vsemi ostalimi državami. Tako so vse države podprle tudi končno odločitev, po kateri je cilj Bolgarije ničelno znižanje izpustov toplogrednih plinov. Po kakšnem kriteriju se je določalo, za koliko odstotkov mora katera država zmanjšati izpuste v prometu, kmetijstvu in široki rabi energije, pojasni Uroš Vajgl.

izjava

Ministrstvo za okolje in prostor je pogajanja označilo za uspešna. Vajgl predstavi ukrepe, ki jih bo Slovenija morala izvesti, da bo, tako kot se je zavezala, do leta 2030 dosegla petnajstodstotno znižanje emisij.

izjava 

Drugi ukrep pa se nanaša na zmanjševanje toplogrednih plinov na področju gozdov in kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljišča, sploh pa gozdovi, namreč shranjujejo ogljik vase in ga preko fotosinteze predelujejo, torej zmanjšujejo prisotnost ogljika v zraku, kar je cilj teh pogajanj. V prid temu cilju je Evropski svet sprejel tako imenovano pravilo brez bremenitve. To pravilo določa, da država članica zagotovi, da se obračunane emisije iz rabe zemljišč in gozdov v celoti nadomestijo z enakovredno odstranitvijo ogljikovega dioksida iz ozračja. Neposekani gozdovi so pri absorbciji ogljika najučinkovitejši. Lesni izdelki pa absorbirajo in shranijo del ogljika, vendar so pri absorbciji mnogo manj učinkoviti kot neposekani gozdovi, še posebej mladi gozdovi. Zatorej je Evropski svet določil, koliko gozda lahko država poseka v enem letu, da bi gozdovi sledili pravilu brez bremenitve. Uroš Vajgl komentira dosežke slovenske pogajalske skupine na področju izsekavanja gozdov.

izjava

Novost dogovora je, da so v načrte zmanjševanja izpustov ogljika prvič vključeni gozdovi in zemljišča, ki absorbirajo in izpuščajo ogljik, torej tako imenovani LULUCF.

Uroš Vajgl pojasni, zakaj je vključitev tega sektorja v reševanje problema emisij tako pomembna in koristna.

izjava

Pomanjkljivosti dogovora v zvezi z upravljanjem gozdov pa predstavi Hanna Aho, aktivistka nevladne organizacije Fern:

izjava

Tako imenovano pravilo brez bremenitve namreč velja za gozdove in zemljišča skupaj. Po mnenju okoljevarstvenikov državam tako omogoča preveliko izsekavanje gozdov. Poleg tega cilj Evropske unije, da do leta 2030 zmanjša emisije toplogrednih plinov za najmanj 40 odstotkov glede na leto 1990, ni zadosten. Po podatkih organizacije Climate Action Tracker je namreč ta cilj premalo ambiciozen, da bi bil zvest zavezi o omejitvi globalnega segrevanja ozračja za največ 2 stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo.

Namen sprejetih ukrepov Evropskega sveta je sicer izpolnjevanje Pariškega okoljskega sporazuma, torej zniževanje izpusta toplogrednih plinov in s tem omejitev segrevanja ozračja. Vendar pa omejevanje izsekavanja gozdov in spodbujanje pogozdovanja izboljšuje tudi kakovost zraka in s tem zdravja ljudi in okolja. Sodeč po poročilu Evropske okoljske agencije o kvaliteti zraka, je sedem odstotkov Evropejcev izpostavljenih koncentraciji trdih delcev v zraku, ki presega omejitev evropskih določil. Ta številka naraste na 82 odstotkov Evropejcev, če upoštevamo mnogo strožja pravila Svetovne zdravstvene organizacije. Poročilo tako kaže, da večina Evropejcev sicer živi v slabem ozračju, vendar pa se kvaliteta zaradi novih okoljskih ukrepov postopoma izboljšuje. 

K nadaljnjemu izboljšanju kakovosti zraka, torej zmanjšanju vsebnosti trdih delcev, dušikovega dioksida in zemeljskega ozona pa bi lahko prispevali tudi ukrepi na področju prometa, enega glavnih onesnaževalcev. Slovenska vlada je nedavno sprejela Strategijo za alternativna goriva. Ta določa, da bo po letu 2030 v Sloveniji prepovedana prva registracija vseh vozil, ki za gorivo uporabljajo bencin ali dizel. Že pred tem naj bi v veljavo stopile omejitve za vozila s primerjalno visokimi izpusti ogljikovega dioksida. Prav tako strategija predvideva razširitev infrastrukture za promet na alternativna goriva, kar vključuje električne polnilnice in polnilnice za vodik in zemeljski plin.

Špela Berlot iz okoljevarstvene organizacije CIPRA Slovenija, ki je vladi poslala svoje predloge za izboljšanje strategije, oceni vladno strategijo in predstavi predloge CIPRE.

izjava

 Offsajd je pripravila Gea.