Evropsko desna Poljska
Na Poljskem še preštevajo glasove včerajšnjih parlamentarnih volitev in četvernega referenduma. Rezultati vzporednih volitev kažejo na volilni uspeh opozicijskih strank in popoln uspeh opozicije na referendumih. Donald Tusk, nekdanji predsednik Evropskega sveta, s svojo Državljansko koalicijo tako znova voha oblast. Čeprav sam notranjepolitično ni ravno progresivec, ampak zmerni konservativec, njegova stranka predstavlja liberalnejšo alternativo vladajoči stranki Zakon in pravičnost. Ta se je v svoji nacionalistično-konservativni agendi odmikala proč od pokvarjenega evropskega zahoda in zbliževala z višegrajskimi desničarji, kot je madžarski Viktor Orbán. Z omejevanjem neodvisnosti sodstva je poljska vlada na bojni nogi z Evropsko komisijo. Ustavno sodišče pa je ljudstvo pod taktirko vladajoče stranke udarilo predvsem z odpravo pravice do splava pred tremi leti.
Vlada Mateusza Morawieckega je prav z omejevanjem splava in protievropsko retoriko poglobila razklanost poljske družbe na liberalnoevropsko in konservativnokatoliško krilo. Tako so Poljaki na nedeljskih volitvah glasovali predvsem o nezaupnici vladajoči stranki Zakon in pravičnost. Po vzporednih volitvah kaže na ponovno zmago stranke Zakon in pravičnost, a tokrat si v parlamentu ni uspela zagotoviti absolutne večine. Prejela je okrog 37 odstotkov glasov. Najbližja zasledovalka je Tuskova Državljanska koalicija z 31 odstotki, čeprav je po 70 odstotkih preštetih glasov njen rezultat za več kot dve odstotni točki nižji. V čem se program obeh največjih strank, Zakon in pravičnost ter Državljanska koalicija, zares razlikuje, pojasni Aleks Szczerbiak, profesor politologije na Univerzi v Sussexu in avtor bloga The Polish Politics.
Čeprav je trenutno vladajoča stranka Zakon in pravičnost ponovno osvojila največ glasov, bo tokrat že za oblikovanje navadne večine v parlamentu potrebovala koalicijske partnerice. Na volitvah so v parlament prišle še tri stranke: krščansko-liberalna Tretja smer, socialdemokratska Nova levica ter ultranacionalistična Konfederacja svoboda in neodvisnost.
Glede na rezultate kaže, da bo jeziček na tehtnici oblikovanja nove vlade stranka Tretja pot. V predvolilni kampanji so obljubljali sodelovanje z Državljansko koalicijo nekdanjega premiera Donalda Tuska. Gre za pisano koalicijo različnih strank na spektru od leve do desne sredine. Pojasnjuje Gavin Rae, sociolog iz Varšave.
Toda kot razloži Szczerbiak, bodo v primeru nove koalicije za vladajočo garnituro problem programske razlike med strankama Nova levica in Tretja pot. Tretja pot namreč zagovarja tradicionalne vrednote.
Če v vladajoči stranki z rezultatom volitev ne morejo biti zadovoljni, podobno velja tudi za Novo levico. Dosegla je okrog osem odstotkov glasov, kar je najslabši rezultat na volitvah od padca železne zavese. Razloge pojasni Rae.
Poljsko ljudstvo ni odločalo zgolj o svojih predstavnikih v dvodomnem parlamentu, ampak je glasovalo tudi na četvernem referendumu. Če so imele parlamentarne volitve najvišjo udeležbo v postsocialistični Poljski - svoj glas je oddalo skoraj tri četrtine upravičencev - pa je referendumski listek prevzelo dobrih trideset odstotkov manj volilnih upravičencev. Referendum posledično ni izpolnil kvoruma vsaj 50-odstotne volilne udeležbe, zato ni veljaven. Dve vprašanji sta se nanašali na poljsko protimigracijsko politiko, tretje je bilo o zvišanju upokojitvene starosti, četrto pa o privatizaciji nekaterih gospodarskih panog.
Referendum je razpisala prav vladajoča stranka Zakon in pravičnost in na vsa vprašanje je dobila na referendumu tak odgovor, kot ga je hotela. Eno od referendumskih vprašanj se je denimo glasilo: »Ali podpirate razprodajo državnega premoženja tujim entitetam, kar vodi v izgubo poljskega nadzora nad strateškimi sektorji gospodarstva?« Na tako vprašanje seveda domoljubni volivci niso mogli odgovoriti drugega, kakor »Ne«, in sicer z okrog 96 odstotki. Kot pojasnjuje Szczerbiak, so bila vprašanja zastavljena tako, da bi opoziciji zmanjšala možnosti za zmago ter v najslabšem primeru bodoči vladi otežila vladanje.
Volitve so mediji prikazovali kot prelom v poljski zgodovini. Trdili so, da gre za najpomembnejše volitve po letu 1989. A notranjepolitično je to močno vprašljivo. Res pa je, da bo Poljska pod Tuskom šla na bolj proevropsko, a še vedno desno pot, pod Morawieckim pa bo ostala na istem katoliškokonservativnem kolovozu.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj