Fluidna pravičnost

Evropsko sodišče za človekove pravice je izdalo odločitev glede pritožbe dveh romskih družin iz občin Ribnica in Škocjan, ki sta tožili Slovenijo, ker jima država ne omogoča dostopa do pitne vode. Družini Hudorovič in Novak sta v pritožbi trdili, da je Slovenija kršila tretji, osmi in štirinajsti člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. S petimi glasovi za in dvema proti je mali senat sodišča razsodil, da do kršitev omenjenih členov ni prišlo. Sodniki malega senata so imeli različna mnenja glede kršitve osmega člena, ki določa pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. V Amnesty International so že napovedali pritožbo na veliki senat ESČP.

Pritožniki živijo v naseljih, ki niso legalna, zaradi njihove nezkonitosti pa nimajo možnosti za priključitev na javni vodovod. Takšen je vsaj argument vlade. Odvetnica pritožnikov Nina Zidar Klemenčič temu odgovarja, da je pozitivna dolžnost države, da ljudem zagotovi najbolj temeljne pravice - kot je dostop do pitne vode, ne glede na pravni položaj njihovih bivališč. Po mednarodnem pravu pri vprašanju, kdo lahko ima dostop do javnega vodovoda in pitne vode, status naselja ni važen.

Izjava

Sodišče je obrazložilo, da je država primerno ukrepala in  prebivalcem zagotovila dostop do pitne vode. Med drugim je namreč vlada v Dobruški vasi v občini Škocjan zagotovila skupno dostopno točko, torej jašek s pitno vodo, do katerega bi lahko dostopali vsi prebivalci. Družina Novak, ki je med pritožniki, je od te možnosti odstopila. Župan občine Škocjan Jože Kapler zato nad sodbo sodišča ni presečen.  

Izjava

Pritožniki trdijo, da je sodišče z osredotočenjem  na začasne ukrepe vlade napačno povzelo dejstva, in se ne strinjajo s stališčem sodišča, da bi si prebivalci naselij morali sami zagotoviti dostop do pitne vode. Predvsem ne razumejo, kako naj bi dejstvo, da prejemajo socialno pomoč, vplivalo na njihovo zmožnost, da si zagotovijo dostop do vodovoda. Govori Brane Hudorovič iz Goriče vasi  v Ribnici, eden od tožnikov. 

Izjava

Država ima določene mehanizme, s katerimi bi lahko posegla v infrastrukturo naselij, vendar naj bi bili ti mogoči samo za legalna naselja. Legalizacija sicer po prepričanju občine ni možna zaradi objektivnih dejavnikov, to je tamkjašnjega daljnovoda. Blaž Kovač iz Amnesty International nasprotno meni, da če bi država določene predpise drugače interpretirala, bi bili ti mehanizmi lahko uporabljeni tudi za nelegalna naselja, kakršna sta Goriča in Dobruška vas. 

Izjava

Vlada je Dobruški vasi v občini Škocjan zagotovila skupno dostopno točko, torej jašek s pitno vodo, do katerega bi lahko dostopali vsi prebivalci. Družina Novak, ki je med pritožniki, je od te možnosti odstopila, saj zaradi sporov s sosedi vode niso mogli speljati do svojega bivališča. Zaradi sovražnih sosedov je družina celo spremenila kraj svojega bivališča.

Izjava

Brane Hudorovič iz Goriče vasi je cisterno z vodo, ki jo je ponudila vlada, zavrnil, ker se mu zdi tovrstna voda nevredna človeka. Neodvisne organizacije, med njimi tudi Varuh človekovih pravic, ki so preučile stanje na terenu, so ugotovile, da se cisterna z vodo v Goriči vasi polni z razmikom dveh mesecev. Prav tako je podvržena zunanjim vplivom in v njej ni moč vedno dobiti čiste vode. A kot je v ločenem mnenju k sodbi zapisal sodnik Darian Pavli, pritrdil pa mu je tudi Egidijus Kuris, osnovni problem sploh ni dokazovanje, da otežen dostop do vode posega v zasebno življenje družin na način, ki bi kršil pravico iz osmega člena evropske konvencije. Tak dokaz je po njunem mnenju zelo težko podati. Dovolj bi - menita Pavli in Kuris - lahko bila že indikacija, da iz oteženega dostopa do vode za daljše časovno obdobje izhajajo pomembne posledice za življenje družin. Da pa je temu tako, je jasno, saj človek brez vode pač ne more živeti. Sicer pa so tudi ostali življenjski pogoji v omenjenih naseljih očitno neustrezni, o čemer priča tudi letošnja smrt dvomesečnega dojenčka zaradi pljučnice. Center za socialno delo je dva dni po smrti dojenčka staršem začasno odvzel še oba druga otroka in ju namestil v krizni center v Grosupljem. Kot razlog za odvzem so med drugim bile navedene težke bivanjske razmere in nedostopnost do vode, pa tudi pomanjkljiva skrb za otroke. In krog je sklenjen.

OFFsajd sta pripravila vajenka Ajda in Martin.