Francoska delovna zakonodaja v prepovedanem položaju

Francosko ministrstvo za delo je februarja objavilo osnutek novele zakona o delovnih razmerjih. Glavni trend, ki mu sledijo predlagane spremembe, pa je ustvarjanje fleksibilnega trga delovne sile. Podporniki novele trdijo, da je francoska delovna zakonodaja v sedanji obliki preveč toga in po njihovih besedah naj ne bi bila v koraku s časom. Med drugim jih moti zakonsko določeni 35-urni delovni teden in predpis, da mora podjetje pred odpuščanjem delavcev izčrpati ostala področja dejavnosti, ki bi lahko bila profitabilna.

Po noveli zakona naj bi odpuščanje delavcev bilo upravičeno že v primeru padca prodaje ali izgub, povezanih z operativnimi stroški. Novela zakona pa delodajalcem dopušča, da se glede delovnih pogojev, kot so plačilo nadur in maksimalnega delovnega časa, pogajajo neposredno z zaposlenimi, kar je v nasprotju s sedanjo zakonodajo, ki ob pogajanjih zahteva prisotnost sindikata. Med predlogi je bil tudi maksimalni znesek, ki bi ga delavec lahko prejemal za izgubo zaposlitve, ki pa je bil, zaradi množičnega nasprotovanja in protestov, omiljen v tako imenovani “priporočeni” maksimalni znesek.

Pobudo za zakon je podala ministrica za delo Myriam El Khomri, ki izhaja iz vrst vladajoče socialistične stranke. Medtem ko novela zakona uživa podporo premierja Manuela Vallsa in zmernih socialistov, pa je po drugi strani deležna velikega nasprotovanja. Med drugim ji nasprotuje tudi levo krilo socialistične stranke, peticijo proti noveli pa je podpisalo že milijon ljudi. Noveli nasprotujejo tudi številna družbena gibanja, kot so na primer sindikati in študentska društva, ki so v petek po več mestih v Franciji organizirali proteste z udeležbo več sto tisoč ljudi.

Zaradi množičnega nasprotovanja s strani javnosti, ki je bilo izraženo tudi na petkovih protestih, je morala francoska vlada omiliti nekatere spremembe. O novi delovni zakonodaji se pogovarjamo z novinarje Raphaël Proust s časnika l’Opinion in Mathieujem iz Študentske komunistične zveze.