Geto vrača udarec
Prejšnji torek je v pariškem predmestju Nanterre policist ubil sedemnajstletnika alžirskega porekla. Policist je Nahela Merzouka ustrelil med policijsko kontrolo vozila zaradi prometnega prekrška. Na policiji so sprva trdili, da je policist streljal v samoobrambi, potem ko je avtomobil zapeljal proti njemu. A posnetek dogajanja, ki se je kmalu pojavil v javnosti, je to postavil na laž. Na posnetku vidimo policista, kako meri s pištolo proti Merzouku, sloneč na njegovem avtomobilu. Kakor je razvidno s posnetka, je Merzouk skušal speljati šele, ko mu je policist zagrozil, da ga bo ustrelil v glavo, kar je takoj zatem tudi storil. Gre za letos tretje smrtonosno streljanje francoske policije sredi prometne kontrole. Lani je bilo v Franciji takih umorov trinajst, leto prej pa dva.
Umor je kmalu sprožil izgrede in proteste po vsej državi. Protestniki zažigajo zabojnike za smeti in avtomobile, ropajo trgovine, napadajo šole, vladne in občinske stavbe ter se spopadajo s policijo. Proti policiji uporabljajo pirotehnična sredstva. Dogajajo se tudi napadi na politike. Zadnji je bil napad na dom župana občine L'Haÿ-les-Roses južno od Pariza, pri katerem je v njegovo hišo neznanec pognal avtomobil. Gre za Vincenta Jeanbruna iz konservativne Republikanske stranke. Za spopad s protestniki je država mobilizirala več kot 40 tisoč policistov, na ulice so poslali tudi oklepna policijska vozila. Policija je aretirala več kot 3000 ljudi.
Izgredi niso več omejeni na metropolitansko Francijo. V sredo je do izgredov prišlo na francoskem otoku La Réunion vzhodno od Madagaskarja. V četrtek so se razširili še v Francosko Gvajano in v belgijski Bruselj. V nedeljo so o izgredih poročali tudi iz Lozane v Švici. Povsod se dogajajo požigi in ropanje. V Cayennu v Francoski Gvajani je neznanec tudi ustrelil javnega uslužbenca, sicer nenamerno, streljal je na policijo. Manjši mirni protesti so se zgodili tudi v francoskih kolonijah na Karibih.
Dva policijska sindikata sta dogajanje označila za vojno z divjimi hordami. Predsednik Emmanuel Macron, ki je umor najstnika sicer obsodil, je za izgrede okrivil kar nasilne video igrice. Razumevanja za globlje vzroke nasilja oblast torej ne kaže, ampak poskuša zmanjšati politični pomen dogajanja. Kot pojasnjuje podoktorski raziskovalec političnih ved na CY Cergy Paris Université, Théo Aiolfi, si vlada bolj kot za iskanje in reševanje sistemskih problemov prizadeva za hitro zatrtje protestov.
Vzrokov za nasilje seveda ne gre iskati v videoigrah. Umor Nahela Merzouka je bil le kaplja čez rob. Policijsko nasilje v Franciji je, kot pojasnjuje Aiolfi, v porastu.
Policija prebivalstvo tako imenovanih getov, francosko banlieuejev, obravnava veliko bolj nasilno od ostalih državljanov.
Vse to je privedlo do vse večjega strahu in sovražnosti do policije v priseljenskih skupnostih, kar samo povečuje možnost incidentov, kakršen se je zgodil v torek.
Izjava
Nezadovoljstvo se je v ljudeh nabiralo tudi zaradi socialnih razmer v priseljenskih skupnostih.
Večina protestnikov izhaja iz priseljenskih skupnosti. Odzivi večine pa se med seboj razlikujejo. Več o tem pove Aiolfi.
Med protestniki obstajata dve tendenci. Delno gre po besedah politologa Aiolfija za maščevalno reakcijo na umor brez konkretnih političnih ciljev, nekateri pa skušajo opozoriti na rasizem policije in socialne probleme.
Čeprav ropanje in požiganje na prvi pogled delujeta brezciljno in so bili prvi odzivi vlade usmerjeni v depolitiziranje situacije, je zaradi družbenega konteksta politizacija neizogibna. Vprašanje je samo, kateri narativ bo prevladal.
Proti rasizmu – policijskemu in političnemu.
Vir fotografije: Toufik-de-Planoise, Wikimedia Commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj