Govor o sovražnem govoru
Na seji Odbora za notranje zadeve Državnega zbora poteka razprava o problematiki sovražnega govora, ki postaja vse bolj aktualna ob zadnjih izbruhih takšnega vedenja v družbi na Slovenskem, ne le za gostilniškimi šanki, ampak tudi v javnem govoru. Sejo sta sklicali Stranka modernega centra ter Socialni demokrati, na le-to pa so bili povabljeni predstavniki civilnodružebenih iniciativ, proti čemur pa je nastopila koalicija Za otroke gre, saj gre po njihovem mnenju za skrajne levičarske skupine. O omenjenih očitkih govori Neža Kogovšek, direktorica Mirovnega inštituta.
V razpravi so zaenkrat do besede prišli večinoma le predstavniki državnih institucij. O dosedanjem poteku seje odbora več Kogovšek.
Seja je bila mogoče res sklicana s strani vladajočih strank, ki pa sta bili v samem obsojanju sovražnega govora v preteklih mesecih bolj ali manj tiho. Filozof Boris Vezjak:
V kakšnem odnosu je sovražni govor do ustave, pojasni namestnik varuhije človekovih pravic Jernej Rovšek.
Vezjak o krivcih za pomanjkanje pregona.
Po predlogu Urada varuha človekovih pravic bi internet bil opredeljen kot javni prostor, sovražni govor pa posledično sankcioniran kot povsod drugje. Andrej Motl iz Centra za varnejši internet komentira, da za avtorje sovražnega govora na spletu ni več nujno, da ostajajo anonimni.
Vezjak meni, da bomo sovražni govor omejili zelo težko,
Tudi zaključek današnjega OFFsajda je pesimistične narave.
Z OFFsajdom sta zamujala vajenec Klemen in Antun.
Prikaži Komentarje
Komentarji
Poleg sovražnega govora se dogajajo tudi sovražna dejanja. Primer: poskus sežiga knjige je sovražno dejanje, začinjeno z zlorabo besede domoljubje. In potem vse tiho je bilo - iz predsedstva RS, iz vlade RS, iz vseh vej oblasti ... Zato pa imajo avtorji sovražnosti pogum in moč.
Komentiraj