Greva na grève

V Franciji danes potekajo vnovični protesti proti pokojninski reformi francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Prvi protesti so potekali v četrtek, ko se je začela tudi splošna stavka. Ta se ni nikoli prekinila, čeprav sodelovanje zaposlenih v stavki niha iz dneva v dan. V četrtek je bilo na ulicah po podatkih organizatorjev več kot 800 tisoč ljudi. Več o današnjih protestih pove Raphaël Proust, novinar časopisa L'Opinion.

Izjava

Pokojninska reforma je veliki cilj predsednika Macrona, ki je svoj hitri politični vzpon zgradil na imidžu politika, ki bo reformiral Francijo. Macronova reforma bi uvedla sistem točkovanja, ki bo določal višino pokojnine posameznika. Glede reforme je sicer še precej neznank, saj jo bo premier Édouard Philippe natančneje predstavil šele jutri. 

Izjava

Ena izmed značilnosti reforme je tudi mehanizem prilagajanja na spremembe v starostni strukturi prebivalstva. Sistem bo tudi v pokojninski sistem uvedel zdaj že vsem znano “zlato pravilo”, torej zahtevo po proračunski uravnoteženosti. Starost upokojitve, tako imenovana “ravnotežna starost”, bo na začetku postavljena pri 64 letih, nato pa se bo spreminjala v skladu s spremembami pričakovane življenjske dobe. Reforma bo uvajana zelo postopoma in bo prizadela predvsem tiste, ki danes šele vstopajo na trg dela.

Izjava

Reformi najbolj nasprotujejo zaposleni v javnem sektorju in državnih podjetjih. Zanje do sedaj veljajo številne posebne pokojninske sheme. 

Izjava

Glavni organizator tokratne stavke je najstarejši - in po članstvu drugi največji - sindikat CTG. Najštevilčnejši sindikat CFDT se stavki ni pridružil. Več o organizatorjih stavke Proust.

Izjava

Protest proti pokojninski reformi pa ima širši pomen za politično situacijo v Franciji. Združil je namreč nasprotnike predsednika Macrona z levice in desnice. 

Izjava

Očitne so tudi številne vzporednice s stavko iz leta 1995. Ta je še vedno živa v spominu Francozov.

Izjava

Kot meni Proust, za zdaj merjenje moči med vlado in sindikati še ni doseglo točke, na kateri bi bila katerakoli stran blizu tega, da začne popuščati. To pa se bo začelo spreminjati, ko se bodo začeli približevati božični prazniki. 

Izjava

Tokratna stavka je precej bolj običajen politični spopad, kot je bil to upor tako imenovanih rumenih jopičev pred enim letom. Druži jih odpor proti neoliberalizmu in elitizem predsednika Macrona. Ker so sindikati še ohranili nekatere vzvode pritiska na vlado, smo tokrat priča klasičnemu načinu političnega boja v Franciji. Gre za igro živcev in potrpežljivosti. Vprašanje je torej, kdo bo pomežiknil prvi.