Habemus mandatar
Po več kot dveh mesecih pogajanj je italijanski predsednik Sergio Mattarella mandat za sestavo vlade podelil Giuseppeju Conteju. Slednjega podpirata zmagovalec marčevskih volitev Gibanje petih zvezd in njegova zaveznica v parlamentu, Liga. Gibanje je na volitvah dobilo 32 odstotkov glasov, kar predstavlja 227 sedežev, Liga pa 17 odstotkov, kar predstavlja 125 sedežev. Skupaj imata stranki torej 352 poslancev v 630-članskem parlamentu.
Giuseppe Conte je profesor prava na Univerzi v Firencah in politični novinec. Ravno to naj bi bila glavna razloga, zakaj sta se stranki lahko strinjali o njegovem imenovanju. Takoj po prejemu mandata so se v javnosti pojavile kritike na račun Conteja, ki naj bi lagal v svojem življenjepisu. Zapisal je namreč, da je obiskoval več prestižnih univerz, kot sta Univerza v New Yorku in Cambridge, kar so predstavniki univerz zanikali. Stranki sta v obrambo svojemu kandidatu izpostavili, da je Conte zgolj zapisal, da se je na univerzi izpopolnjeval, kar lahko pomeni tudi obiskovanje tečaja ali poletne šole. Za predsednika države Mattarello pa naj bi bila ravno ta zatrjevanja razlog, zakaj Conteja sprva ni želel predlagati.
Življenjepis potencialnega mandatarja ni edino, kar stoji na poti oblikovanja italijanske vlade. Med strankama obstajajo znatne razlike v programih, ki jih bosta težko odpravili. Pri edini resnični skupni točki, to je večanje javne porabe, pa jima bo nasprotovala Evropska unija. Mandatar bo moral tudi še imenovati vladno ekipo in dobiti zaupnico v parlamentu.
Kdo je Giuseppe Conte, kaj mu očitajo in zakaj sta ga stranki predlagali, pojasni Mojca Širok, nekdanja dopisnica Televizije Slovenija iz Rima.
Očitke glede pretiravanja v življenjepisu komentira novinar Valerio Fabbri.
Conte ni vodilni član nobene od koalicijskih strank, v javnosti se ni pojavljal, z Gibanjem petih zvezd je le sodeloval. Širok razloži, zakaj mandata za sestavo vlade nista želela dobiti predsednika potencialnih koalicijskih partneric.
Zakaj je Conte kot profesor prava in človek z majhno politično močjo ravno tisto, kar si stranki želita, pojasni James Newell z Univerze v Salfordu.
Stranki Gibanje petih zvezd in Liga se programsko zelo razlikujeta. Liga temelji na protimigrantski in protievropski politiki, medtem ko je Gibanje petih zvezd v osnovi stranka z močno socialno noto. Razlog, zakaj bosta ravno ti stranki sestavili vlado, je po besedah Širok:
Edina točka, v kateri se stranki strinjata, je večanje javne porabe. Širok:
Ravno načrtovano povečanje javne porabe je tisto, kar najbolj skrbi Evropsko unijo in je že sprožilo alarme na finančnih trgih. Opiše Newell.
Gibanje petih zvezd in Liga imata v parlamentu večino, zato je imenovanje nove vlade v kratkem zelo verjetno.
S tem se ne strinja Širok, saj naj kljub dolgotrajnim pogajanjem nič še ne bi bilo gotovo. Opozori tudi na prakso italijanskih poslancev, da po izvolitvi zamenjajo stranko.
Vseeno meni, da predčasne volitve niso verjetne.
Četudi bi vladi uspelo dobiti zaupnico v parlamentu, se bo morala soočiti z že omenjenimi programskimi razlikami in lastno preteklostjo. Obe stranki sta namreč rojeni iz protesta proti obstoječim institucijam. Newell opozori še na notranje razlike v Gibanju petih zvezd, ki so ga podprli volilci tako levega kot desnega političnega bloka.
Kako dobro se bosta stranki spopadli z notranjimi in zunanjimi trenji, bo jasno v naslednjih tednih.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj