Hrvaški kul kurikulum
Hrvaško ministrstvo za znanost in izobrazbo z ministrico Blaženko Divjak na čelu je minuli teden predstavilo predlog reforme kurikuluma, ki še vedno odmeva. Kritiki predlaganega kurikuluma se osredotočajo predvsem na načrt šolskega branja in načrt pouka zgodovine, sporna pa je tudi izdelava predloga.
Reforma prvič v zgodovini samostojne Hrvaške zajema celoten šolski sistem, v preteklosti se je namreč kurikulum prilagajal za osnovno šolo, ločeno od srednješolskega in visokega šolstva. V srednjih šolah se še vedno uporablja kurikulum iz leta 1993. Boris Jokić, sodelavec Inštituta za družbeno raziskovanje in avtor s strani konzervativne vlade zavržene kurikularne reforme izpred štirih let, predstavi zgodovinski kontekst reforme.
Leta 2015 je hrvaška vlada začela s pripravljanjem celostne kurikularne reforme, predlog skupine znanstvenikov, ki ga je soglasno potrdil tudi državni zbor, pa je zavrnila. Jokić pojasni, kako je potekala priprava prvotnega predloga reforme.
Trenutni predlog pa, po mnenju Jokića, predstavlja predvsem poskus pomiritve javnosti, ki si prizadeva za reformo šolstva. To jim, kot kaže, ni uspelo.
Del hrvaške javnosti so razburile predvsem vsebinske spremembe, ki se nanašajo na pouk hrvaščine in zgodovine. Povzame Jokić.
Pozornost je vzbudil seznam šolskega branja pri hrvaščini, ki ne vsebuje sodobnih avtorjev, na kar opozarjajo tudi v Hrvaškem društvu piscev in Hrvaškem društvu književnikov za otroke in mladino. Jokić predstavi, zakaj je tak kurikulum sporen.
Tudi vsebine pouka zgodovine na osnovnih in srednjih šolah po Jokićevem mnenju predstavljajo težavo, saj temeljijo na zgodovinskem revizionizmu.
Jokić opozori, da je do vpeljave zgodovinskih neresnic v pouk zgodovine prišlo zaradi površnega in hitrega sprejetja novega predloga reforme kurikuluma.
V zaključku današnjega OFFsajda Jokić povzame, katerih vidikov kurikuluma novi predlog reforme ne zajema, kljub temu da je bilo vse pripravljeno že v prejšnjem predlogu.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj